Dan, ko so levi teroristi ugrabili krščanskega politika

Skupina 11 oseb je najprej sledila službenemu vozilu Mora, ko je ta bil na poti v italijanski parlament, da bi glasoval o zaupnici italijanski vladi pod vodstvom Giuliana Andreottija (DC).

Morovo vozilo so napadalci zaustavili v rimski ulici Fani. Pri tem so hladnokrvno ubili pet Morovih telesnih stražarjev. Mora, takratnega predsednika DC, so izvlekli iz vozila, da bi ga "zaslišali in mu sodili". 55 dni po ugrabitvi so bivšega večkratnega premierja in ministra po anonimnem klicu našli umorjenega v vozilu v središču Rima.

Kot je v uvodniku ob obletnici zapisal urednik italijanskega dnevnika La Repubblica Enzio Mauro, je to bil "italijanski 11. september", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moro je bil na čelu italijanske vlade med letoma 1963 in 1968 ter 1974 in 1976. Pred ugrabitvijo je v parlamentu dosegel t. i. zgodovinski kompromis, dogovor o sodelovanju med italijanskimi komunisti in vladajočimi strankami. Zaradi dogovora je Moro postal tarča teroristov, ki so kompromisu nasprotovali.

Morova politika je bila trn v peti tudi ZDA. V obdobju hladne vojne je Washington menil, da morebitno sodelovanje komunistične stranke v Italiji, članici zveze Nato, ogroža njegove strateške interese. Še danes Morova ugrabitev ostaja velika uganka italijanske povojne zgodovine. Italijansko pravosodje še danes priznava, da glede ugrabitve ostaja še veliko neznank, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Zgodovinar Philippe Foro je za AFP prav tako dejal, da si je Moro s svojo politiko zgodovinskega kompromisa nakopal veliko nasprotnikov, "tako znotraj Nata, kot v italijanski tajni službi in politiki...". Številni menijo, da se je italijanska država takrat odločila, da ga bodo "žrtvovali" v dobro stabilnosti hladne vojne in da ne bi na dan prišle določene državne skrivnosti.

"Za ZDA je bila oblast komunistične države v najpomembnejši sredozemski državi nesprejemljiva. Tudi takratna Sovjetska zveza je v zgodovinskem kompromisu prav tako videla grožnjo," je ob obletnici dejal sodnik Ferdinando Imposimato, ki je sodil na enem od kasnejših sojenj.

Moro je bil tudi vključen v pogajanja o osimskih sporazumih, ki sta jih leta 1975 podpisali takratna Jugoslavija in Italija.

Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini je v sredo v luči obletnice menil, da bi lahko bil Moro nauk za politično mrtvo točko, v kateri se je Italija znašla po zadnjih parlamentarnih volitvah. "Prepričal je dva zmagovalca volitev, od katerih nobeden ni imel večine, da podpreta vlado. Kar je bilo vredno truda za včerajšnje voditelje, je vredno tudi za današnje," je dejal.

Umor Alda Mora je bil vrhunec "svinčenih let", kot v Italiji označujejo val političnega nasilja v 70. in 80. letih minulega stoletja. Proti članom Rdečih brigad, ki so zadrževali Mora v ujetništvu, so potekali štirje sodni procesi. Deveterico teroristov so leta 1981 obsodili na dolgoletne ali dosmrtne zaporne kazni. Nekateri od obsojenih so se medtem že znašli na prostosti.

Rdeče brigade so v 70. in 80. letih minulega stoletja v Italiji izvedle več terorističnih napadov. Po Moru so umorile še okoli 350 ljudi. Najbolj smrtonosno je bilo leto 1980 s 138 smrtnimi žrtvami.

Ob koncu 90. let minulega stoletja se je oblikovala nova skrajno levičarska skupina, ki si je prizadevala z oboroženim uporom nastopiti proti italijanski državi in reformi trga delovne sile za večjo fleksibilnost trga delovne sile. Nove Rdeče brigade so leta 1999 in 2002 ubile strokovnjaka za delovno pravo Marca Biagija in Massima D'Antona.