Slovenija bo mesto v Varnostnem svetu ZN zasedala od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025, v tem času bo Varnostnemu svetu tudi predsedovala.
Kandidaturo za članstvo je vložila prejšnja vlada konec leta 2021, po imenovanju nove vlade pa je stekla intenzivna kampanja. V tekmi je Slovenija premagala Belorusijo, ki je kandidatka od leta 2007 in je sploh prvič kandidirala.
Za Slovenijo je bil to tretji poskus kandidature, prvič ji je uspelo in v Varnostnem svetu je bila v obdobju 1998-1999, medtem ko leta 2011 pri kandidaturi ni bila uspešna. Po maratonskem glasovanju jo je porazil Azerbajdžan.
Država za izvolitev potrebuje dve tretjini glasov držav, ki so prisotne in glasujejo. Članic ZN je 193, a Venezuela zaradi zamude pri plačilu v proračun organizacije nima glasovalne pravice, tako da je danes glasovalo 192 držav.
Varnostni svet ima 15 članic, od tega je deset nestalnih, pet držav - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija - pa ima stalne sedeže in tudi pravico veta.
Pirc Musar čestitala Sloveniji po izvolitvi za nestalno članico VS ZN
"Čestitke, Slovenija," je po današnji izvolitvi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov na Twitterju zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je čestitala tudi ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, zunanji ministrici Tanji Fajon in vladi.
"Skupaj nam je uspelo. Kandidatura je bila odlična priložnost, da smo državam predstavili svoja zunanjepolitična načela in vrednote ter okrepili medsebojne stike. Zdaj pa začenjamo s trdim delom," je še dodala predsednica.
Robert Golob: Naše pravo delo se s tem šele začenja
Predsednik vlade dr. Robert Golob: “Danes je Slovenija v New Yorku dosegla enega svojih največjih uspehov v mednarodni diplomaciji. Gre za rezultat celoletnega trdega dela ekipe, v kateri so sodelovali vsi najvišji predstavniki naše države, zato bi se rad še posebej zahvalil tako predsednici Nataši Pirc Musar, zunanji ministrici Tanji Fajon kot tudi množici vseh sodelavk in sodelavcev v diplomatskih službah, ki so res garali in pripomogli k temu, da smo ta uspeh lahko dosegli. Naše pravo delo pa se s tem šele začenja.
Slovenija kot majhna, a samozavestna članica Varnostnega sveta, bo lahko pomembno prispevala na področjih, kjer včasih veliki obnemorejo, tako bomo delovali kot faktor povezovanja med različnimi interesi. Lahko bomo dejansko vplivali na svetovne politike in verjamem, da bomo znali prisluhniti tudi malim članicam pri tistih izzivih, ki jih najbolj tarejo. Dosledno se bomo zavzemali za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. In vemo, kaj pomenijo podnebne spremembe. Potrudili se bomo, da bo ta točka na glavni agendi Združenih narodov, kajti ravno podnebne spremembe predstavljajo največjo grožnjo za našo bodočnost, za našo varnost in mir v svetu.”
Generalna skupščina izvolila pet novih članic VS ZN
Na današnjem glasovanju novih nestalnih članicah Varnostnega sveta so izvolili pet članic iz štirih regionalnih skupin, pri čemer je bila konkurenca le v vzhodnoevropski skupini, kjer sta se za sedež potegovali Slovenija in Belorusija.
Za sedeža afriške skupine sta bili s 184 in 188 glasovi izglasovani Alžirija in Sierra Leone, za sedež azijsko-pacifiške je bila s 180 glasovi izvoljena Južna Koreja, za sedež skupine latinskoameriških in karibskih držav pa s 191 glasovi Gvajana.
Novoizvoljena peterica bo dveletni mandat prevzela s 1. januarjem. V Varnostnem svetu, najmočnejšem organu ZN, ki skrbi za mednarodni mir in varnost, se bo pridružila petim stalnim članicam - ZDA, Rusiji, Kitajski, Veliki Britaniji in Franciji - ter še petim nestalnim članicam - Ekvador, Japonska, Malta, Švica in Mozambik, ki jim mandat poteče konec prihodnjega leta.