Kirn svari: Brez lastnih trdnih stališč se bo Slovenija v VS ZN težko uprla pritiskom drugih držav

Delo in glasovanje v VS ZN ni odvisno samo od ekipe na stalnem predstavništvu Slovenije pri ZN v New Yorku, ampak od stališč, ki jih zavzema zunanje ministrstvo oziroma vlada, je v torkovih Odmevih poudaril nekdanji veleposlanik Slovenije pri ZN Roman Kirn in izpostavil nujnost trdne in načelne politike.

Kirn se zavzema, da bi vlada, preden Slovenija začne dveletni mandat nestalne članice VS ZN, sprejela načela delovanja, ki "nas bodo držala trdno na nogah, da nas ne bo na razburkanem morju premetavalo kot majhen čolniček". To je Slovenija naredila ob prvem članstvu v VS ZN, je poudaril.

Države, kot je Slovenija, so po njegovih besedah namreč podvržene neverjetnim pritiskom in pričakovanjem drugih držav, kako naj glasujejo. "Če nimamo lastnih trdnih stališč, se bo težko upreti takim pritiskom," je opozoril.

Da bi zmanjšali neenotnost v zunanji politiki, bi moral po njegovih besedah veleposlanik pri ZN dvakrat letno poročati zunanjepolitičnemu odboru. Brez enotnosti doma pa bi Slovenija lahko izpadla kot država, ki nima lastnih stališč in ki se hitro prilagaja stališčem drugim.

Po njegovih besedah bo velik izziv popolnitev kadrovske ekipe, ki jo je ministrica Tanja Fajon že napovedala. Povedal je, da imajo mnoge države celo dva veleposlanika pri ZN - enega, ki vodi stalno misijo in redno delo, drugi pa je osredotočen samo na delo VS. Priporočil bi, da zunanje ministrstvo razmisli tudi v tej smeri, je dejal Kirn.

Strateški svetovalec in nekdanji diplomat Denis Mancevič pa je za STA poudaril, da je izvolitev Slovenije v VS ZN lahko odlična priložnost tako z vidika širitve diplomatske mreže kot tudi gospodarske diplomacije in krepitve ugleda v svetu.

Ključne razloge za prepričljivo zmago Slovenije že v prvem krogu glasovanja Mancevič med drugim pripisuje temu, da je večina držav v luči globalnih neravnovesij, ki jih je dodatno pognala vojna v Ukrajini, presodila, da je Slovenija bistveno primernejša članica VS ZN kot Belorusija. Dosežena podpora Belorusiji je po njegovi oceni tudi domet Rusije v svetovnem kontekstu, ki seveda ni zanemarljiv, ni pa tudi takšen, kot bi si ga v Moskvi želeli.

Drugi dejavnik za tako prepričljiv uspeh Slovenije je po njegovi oceni ta, da se Kitajska ni odločila za mobilizacijo svojega političnega in ekonomskega vpliva v državah tretjega sveta proti Sloveniji kot jasno profilirani kandidatki Zahoda. Nedvomno pa je uspeh tudi zasluga zunanjega ministrstva in slovenske diplomacije, ki je kandidaturo izpeljala profesionalno ter pri tem ni naredila večjih napak ali zdrsov.

Na uspeh slovenske diplomacije se je na Twitterju odzval tudi nekdanji predsednik Danilo Türk, ki je bil veleposlanik pri ZN, ko je bila Slovenija prvič članica Varnostnega sveta. Kot je zapisal, je uspeh pomemben dan za Slovenijo in slovensko diplomacijo, pri tem pa čestital zunanji ministrici, diplomatkam in diplomatom in vsem, ki so k temu prispevali.