Revija Reporter
Svet

Cipras bo brez pomoči opozicije težko dosegel potrditev dogovora v parlamentu

STA

13. jul. 2015 11:14 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Evropski voditelji pozdravljajo doseženi dogovor z Grčijo, a opozarjajo, da je tako pred Atenami kot pred območjem evra še naporna pot. Analitiki menijo, da bo premierju Aleksisu Ciprasu dogovor s posojilodajalci uspelo spraviti skozi grški parlament, a bo pri tem moral računati na pomoč opozicije.

Italijanski premier Matteo Renzi je po dogovoru v Bruslju pozdravil dosego rešilnega načrta za Grčijo. Ob tem pa je evropske partnerice pozval k okrepitvi naporov za gospodarsko rast. "Velik načrt za krepitev gospodarske rasti stane manj kot velike investicije v reševalni načrt," je menil po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

V nočnih pogajanjih je bila po njegovih besedah nevarnost izstopa Grčije iz območja z evrom konkretna. "Dosegli smo pomemben dogovor, ki v nekaterih trenutkih ni bil samoumeven," je povedal. "Propad bi bil po dolgi poti, ki smo jo prehodili, nesmiseln," je menil.

Da Grčijo kljub današnjemu dogovoru čaka še težka pot, pa je ocenil avstrijski kancler Werner Faymann. Dogovor je "dobra novica", a pri njegovem uresničevanju Atene čaka še težka pot, je opozoril.

"Območje evra je dovolj močno, da najde rešitve," je poudaril Faymann. O nočnih pogajanjih je povedal, da je šlo za intenzivne napore in zelo kontroverzne razprave, a "rezultat upravičuje napor".

Sedaj mora sklepe političnega vrha EU uveljaviti grški parlament. Med prvimi zahtevami so spremembe pri davku na dodano vrednost in prvi ukrepi v okviru spreminjanja pokojninskega sistema. Vrh je pripravil časovnico, po katerem morajo grški poslanci prve ukrepe sprejeti že do srede.

Grški politolog Statis Kalivas je sicer v pogovoru za APA dejal, da bi lahko Cipras izgubil večino v parlamentu, a mu bo dogovor verjetno vseeno uspelo spraviti skozi parlament. Računa lahko namreč na proevropsko opozicijo. Pripravljenost na sodelovanje je danes že izrazila socialistična stranka To Potami.

Ali bo Ciprasova vlada politično preživela popuščanje posojilodajalcem, je po mnenju Kalivasa odvisno predvsem od premierja samega. Ta lahko namreč unovči svojo veliko priljubljenost. "Če se odloči, da to stori in za tem stoji, je možen uspeh," je povedal strokovnjak.

Vsekakor pa tuji mediji ugibajo, da se Grčiji skoraj zagotovo obeta rekonstrukcija vlade.

 

Evropska centralna banka (ECB) ohranja obseg nujne likvidnostne pomoči, ki jo nudi grškim bankam, nespremenjen pri 89 milijardah evrov. Grške banke bodo po navedbah vira z grškega finančnega ministrstva ostale zaprte, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ECB se je odločila ohraniti likvidnostno pomoč Grčiji nespremenjeno, je sporočila tiskovna predstavnica banke. Obseg likvidnostne pomoči za grške banke je nespremenjen že od 27. junija, prejšnji teden pa je ECB zaostrila pogoje, po katerih lahko grške banke dostopajo do te pomoči.

Potem ko je ECB zamrznila obseg pomoči, so banke v Grčiji ostale zaprte. Grki lahko na bankomatih dnevno dvignejo največ 60 evrov, tako pa bo očitno še nekaj časa. Viri na grškem finančnem ministrstvu namreč napovedujejo, da grške banke tudi po današnjem dnevu ne bodo odprle vrat.

Voditelji držav z evrom so ponoči dosegli načelni dogovor o pripravljenosti na začetek pogajanj o novem programu pomoči za Grčijo. Pozornost bo v prihodnjih dneh usmerjena v grški parlament, ki mora najprej prižgati zeleno luč za prvi nabor ukrepov s seznama, ki so ga Atene poslale evroskupini, pogajanja pa se lahko nato začnejo konec tedna, je pojasnil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

 

 

Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je v prvem intervjuju po svojem odstopu prejšnji teden evroskupino označil za neobstoječo skupino, ki ne odgovarja nikomur in deluje v popolni tajnosti. V njej ima vso moč nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Sam je po grškem referendumu predlagal oster odziv Aten, a je bil preglasovan.

Varufakis je prvi intervju po svojem odstopu dal prejšnji teden za spletno stran New Statesmen. V telefonskem pogovoru je med drugim poudaril, da Nemčija "popolnoma in docela" obvladuje evroskupino. "Ne nemška stališča - nemški finančni minister. Vse je kot dobro uglašen orkester, in on je dirigent."

Kot je pojasnil, je bila nova grška vlada pod vodstvom Sirize izvoljena z mandatom za pogajanja z upniki. A druga stran se ni želela pogajati. "Vztrajali so na celovitem dogovoru, kar je pomenilo, da so želeli govoriti o vsem," je povedal Varufakis. "Moje stališče je, da ko želiš govoriti o vsem, ne želiš govoriti o ničemer."

Posojilodajalci po njegovih besedah niso predstavili nobenih stališč - od grške vlade so znova in znova zahtevali načrte in pojasnila o različnih temah. Kar so jim Atene predstavile, so zavrnili, a namesto iskanja soglasja so preskočili na naslednjo točko - od upravljanja državnih podjetij, do privatizacije, davka na dodano vrednost, pokojnin, trg dela... Varufakis je situacijo primerjal z "mačko, ki lovi lastni rep".

Sam je sicer po lastnih besedah predlagal dogovor o treh ali štirih najpomembnejših reformah, ki bi jih Atene takoj uveljavile. Evropska centralna banka (ECB) bi v zameno olajšala pogoje likvidnostne pomoči, v vmesnem času pa bi tekla pogajanja o celovitem dogovoru. A druga stran je to zavrnila. Grozili so, da bodo kakršne koli spremembe zakonodaje obravnavali kot enostransko dejanje grške strani, ki bi ogrozilo sprejemanje dogovora - nekaj mesecev pozneje pa so Atenam očitali, da niso sprejeli nobenih ukrepov in da zapravljajo čas.

Ko je torej likvidnost skoraj v celoti pošla in Grčija ni vrnila zapadlega dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) "so predstavili svoje predloge, ki so bili absolutno nemogoči... povsem neizvedljivi in strupeni", je poudaril Varufakis. "Zavlačevali so in nato prišli na dan s takšnim predlogom, ki ga predstaviš drugi strani, ko nočeš dogovora," je očital.

Varufakis meni, da se trojka v petih mesecih, ko je bil minister, ni nikoli zares pogajala. Schäuble je ves čas vztrajal, da v skupnosti 19 držav volitve v eni ne morejo prinesti sprememb sklenjenih dogovorov. "Torej sem dejal: 'Morda enostavno v zadolženih državah ne bi smeli imeti več volitev,' in odgovora ni bilo," je dejal. "Edina interpretacija, ki jo vidim, je: 'Da, to bi bila dobra ideja, a bi bilo težko. Lahko se podpišete na črto ali pa greste ven,'" je dejal.

Varufakis je bil kritičen tudi do poteka pogajanj, v katerih po njegovem vtisu ni bilo nobene razprave o ekonomskih argumentih. "Predstaviš argument, na katerem si resnično delal, da bi zagotovil, da je logično koherenten, in se soočiš le s praznimi pogledi. Kot da sploh nisi govoril. Kar koli rečeš, nima nobene zveze s tem, kaj rečejo oni. Lahko bi zapel tudi švedsko himno, pa bi dobil enak odziv," je prepričan.

Nekdanji grški minister je poudaril tudi, da v evroskupini ni imel zaveznikov. "Bili so ljudje, ki so izražali simpatijo na osebni ravni, za zaprtimi vrati, še posebej iz IMF," je pojasnil. Ti ljudje so prihajali iz zelo, zelo visokih krogov - New Statesmen ugotavlja, da je Varufakis mislil prvo damo sklada Christine Lagarde.

Edino opozicijo Nemčiji v evroskupini je predstavljal francoski minister Michel Sapin, a še to "zelo subtilno" in na koncu je vedno popustil Schäubleju. Manj kritičen kot do Schäubleja je sicer Varufakis do nemške kanclerke Angele Merkel, s katero se sicer sam ni pogajal, a je po njegovem skušala delovati zelo pomirjujoče.

Varufakis je opozoril še na dejstvo, da evroskupina pravno gledano sploh ne obstaja. "Torej imamo neobstoječo skupino, ki ima največjo moč določati življenja Evropejcev. Ne odgovarja nikomur, saj pravno gledano ne obstaja, nihče ne hrani zapisnikov, srečanja so zaupna. Noben državljan nikoli ne ve, kaj je tam rečeno ... to so skoraj odločitve o življenju in smrti, in noben član ne odgovarja nikomur," je bil kritičen.

Varufakis je opisal še dogajanje, ki je vodilo do njegovega odhoda iz grške vlade. Sam se je zavzemal za "energični odziv" na "agresivno potezo" Evrope, ki se je odločila zapreti grške banke. Omenil je možnosti tiskanja vzporedne valute, nepoplačilo grškega dolga do ECB in prevzem nadzora nad grško centralno banko. A v glasovanju ožje grške vlade je bil Varufakisov predlog preglasovan s štirimi glasovi proti dvema. Še večja priložnost za "energični" odziv se je po njegovem ponudila po referendumu, a vlada grškega premiera Aleksisa Ciprasa se je odločila drugače - praktično se je nehala pogajati.

Vseeno Varufakis poudarja, da sta si s Ciprasom blizu, prav tako ima zelo bližnji odnos z novim grškim finančnim ministrom Evklidom Cakalotosom.