Ostojić je v današnjem pogovoru za hrvaški radio ocenil, da bo pet milijonov evrov pomoči EU zadostovalo za dvomesečno oskrbo beguncev.
Kot je pojasnil, na Hrvaško povprečno dnevno vstopi 6000 beguncev, stroški pa znašajo približno 150 kun (20 evrov) po osebi. Do danes zjutraj je na Hrvaško vstopilo skoraj 126.000 ljudi, za sprejem, oskrbo in prevoz beguncev pa so zaenkrat porabili 22 milijonov kun (2,9 milijona evrov), a begunci še naprej prihajajo.
Hrvaške železnice tako tudi danes zagotavljajo prevoz s skrajnega vzhoda države do meje z Madžarsko. Iz Tovarnika je proti Botovu ob meji z Madžarsko begunce odpeljal že 63. izredni vlak.
Ostojić je pojasnil, da pet milijonov evrov nujne evropske pomoči ni namenjenih železniškemu in avtobusnemu prevozu beguncev od meje s Srbijo proti meji z Madžarsko, saj to v Bruslju ne vodijo kot strošek oskrbe beguncev.
Kot je sicer povedal, se trenutno hitro praznijo begunski centri v Grčiji, gre za tekmo s časom, ki so jo sprožili grožnje Nemčije, da bo zaprla vrata za begunce, gradnja ograje na Madžarskem, načrti o krepitvi nadzora na turško-grški meji ter vzpostavitev posebnih centrov EU, t.i. hotspots, v Grčiji. Vse to je dodatno pospešilo prihajanje tistih, ki so tako ali tako nameravali v Nemčijo.
Obenem je ponovil, da Hrvaška ne bo več sprejemala beguncev, če se jim bo Nemčija resnično odločila zapreti vrata. Takrat bo prišlo do domino efekta in resnih problemov, je posvaril.
"V tem primeru Hrvaška še ima nekaj rešitev za nadaljevanje prevoza proti določenim koridorjem, a o tem ni nobenih dogovorov. Z našimi kolegi v Sloveniji se pogovarjamo, kaj bi se lahko zgodilo in katere mejne prehode bi lahko pripravili za sprejem, a bomo videli, kako bo šlo naprej," je dejal. Najslabše bi bilo, če bi begunsko breme v primeru zapiranja nemških meja padlo na eno samo državo, je posvaril in obenem zatrdil, da Hrvaška ne bo "hot spot" oziroma žarišče.