"Zagotovo gre za največjo krizo v Evropi v 21. stoletju in bo zahtevala izredne diplomatske napore," je Hague povedal za britanski BBC. Minister je trenutno v Kijevu, kjer se srečuje z začasno ukrajinsko vlado.
Hague je še pozval Rusijo, naj omeji svoje sile na Krimu ali pa lahko računa na posledice. Dejal je, da so že začeli z diplomatskimi ukrepi proti Rusiji in omenil odločitev voditeljev držav skupine G7, da začasno opustijo vse pripravljalne aktivnosti na junijski vrh skupine G8 v ruskem Sočiju. Ameriški državni sekretar John Kerry je sicer v nedeljo zagrozil, da bi lahko Rusijo izključili iz skupine G8.
Britanski zunanji minister je zatrdil, da svet ne more dovoliti ravnanja Rusije na Krimu. "Svet ne more odobravati nečesa, kar je v bistvu kršitev suverenosti druge države," je povedal Hague. Minister je sicer mnenja, da ima Rusija pravico do prisotnosti sil na Krimu. "A ko se gibljejo izven baz, morajo sile delovati v skladu z zahtevami ukrajinskih oblasti. Rusija mora omejiti svoje sile," je še dodal Hague.
Medtem je skupina G7 Ukrajini ponudila močno finančno podporo. V sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) bodo najhujši gospodarski izzivi premagani, so danes sporočili finančni ministri G7. Države te skupine so si enotne, da je IMF najbolj primerna institucija za pomoč preko političnega svetovanja in financiranja, na katerega pa so vezane reforme, so v imenu skupine sporočili pri nemškem finančnem ministrstvu.
Razmere v Ukrajini so medtem še naprej napete. V mestu Kerč, na najbolj vzhodni točki Krima, so proruske skupine zasedle potniški terminal za trajekte. Kerč se nahaja 20 kilometrov stran od ruskega ozemlja in po poročanju srbske tiskovne agencija Tanjug se pojavljajo skrbi, da Moskva tako načrtuje prihod še dodatnih svojih vojakov na polotok.
Zaradi vse bolj večjih napetosti med Ukrajino in Rusijo začasne ukrajinske oblasti razmišljajo, da bi lahko v prihodnje zaprli meje med tema državama, je danes povedal namestnik ukrajinskega premiera Vitalij Jarema. "Trenutno preučujemo možnost zaprtja državnih mej in uvedbo strožjega nadzora prehodov ruskih državljanov, je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass dejal Jarema.
Po drugi strani želi veliko ljudi očitno oditi iz Ukrajine v Rusijo. Število ukrajinskih državljanov, ki so zaprosili za azil v Rusiji je namreč dramatično naraslo, je danes za Itar-Tass povedal vodja ruskega urada za migracije Konstantin Romadanovski. A obenem je opozoril pred prehitrimi zaključki in pozval k razpravi o olajšanju postopkov za Ukrajince, ki si želijo ruskega državljanstva.
V zadnjih dveh tednih je za azil ali rusko državljanstvo zaprosilo 143.000 ljudi, od začetka leta pa je v Rusijo vstopilo 675.000 ukrajinskih državljanov.