Nemški prispevek v boju proti novemu koronavirusu, pa tudi k razumevanju samega virusa sars-cov-2 in bolezni covid-19, ki jo povzroča, je že zdaj velik.
Tako je najbolj znani nemški virolog Christian Drosten, ki vodi inštitut za virologijo na slavni berlinski univerzitetni bolnišnici Charite, že januarja izdelal prvi test za odkrivanje okužbe z novim koronavirusom na svetu.
Drosten tudi izvaja raziskave, ali so morda nekateri ljudje že vnaprej odporni proti novemu koronavirusu zaradi tako imenovane navzkrižne imunosti. Torej, da so odporni proti novemu koronavirusu, ker so imuni na že znane koronaviruse.
Drosten je tudi sodeloval z zdravniki klinike v Münchnu glede tega, pri katerih bolnikih lahko pričakujemo, da se bo bolezen razvila v tako hudo obliko, da bo potrebno umetno predihavanje pljuč z ventilatorji. Drosten tudi svetuje nemški kanclerki Angeli Merkel glede pandemije novega koronavirusa.
Nekakšen Drostnov tekmec je virolog in epidemiolog Hendrik Streeck, ki vodi inštitut za virologijo na univerzitetni kliniki v Bonnu. Če je Drosten pridna laboratorijska miška, je Streeck v času izbruha okužb odšel tudi na teren, tako rekoč v prve bojne vrste na fronti z virusom.
Dr. Christian Drosten je že januarja izdelal prvi test za odkrivanje okužbe z novim koronavirusom na svetu.
Tako je obiskal občino Gangelt v okraju Heinsberg ob meji z Nizozemsko, ki je bila prvo žarišče novega virusa v Nemčiji – nekakšni nemški Vuhan. Že na prvem obisku v Gangeltu v začetku marca je s pogovori z okuženimi odkril dva nova bolezenskega znaka – začasno izgubo vonja in okusa.
Streeck je v Gangeltu pozneje opravil še bolj temeljito in poglobljeno raziskavo. Prvi na svetu je v času pandemije novega koronavirusa hkrati opravil iskanje trenutno okuženih (z odvzemom brisov za iskanje virusa) in tistih, ki so že preboleli okužbo (z jemanjem krvi za ugotavljanje prisotnosti protiteles).
Ugotovil je, da je smrtnost (letaliteta) koronavirusne bolezni v Gangeltu 0,37-odstotna, da je 20 odstotkov okuženih bilo brez bolezenskih znakov in da je število dejansko okuženih okoli 6,5-krat večjo od števila potrjenih okužb. Streeck je tudi raziskal, v katerih primerih se ljudje okužijo z virusom. Podobno raziskavo o načinu širjenja virusa s podobnimi ugotovitvami so pozneje opravili Avstrijci.
Pomembno delo je opravila tudi virologinja na univerzitetni kliniki v Frankfurtu Sandra Ciesek. Tako je skupaj s kolegom Sebastianom Hoehlom v začetku februarja vzela brise potnikom, ki so vrnili v Nemčijo iz Vuhana. Skupaj z infektologinjo Mario Vehreschild je ugotovila, da obstajajo tudi okuženi, ki nimajo bolezenskih znakov in da morda lahko tudi okužijo druge.
Pred dnevi pa je Cieskova še z drugimi kolegi virologi in z biokemiki s klinike v Frankfurtu končala raziskavo, s katero so ugotovili, kakšne spremembe povzroča virus v človeških celicah, ki jih napade, in kako poteka okužba. Odkrili naj bi tudi šibko točko virusa, ki bi jo lahko izkoristili za zmanjšanje razmnoževanja virusa v telesu.
Poleg virologov so svoj prispevek k razumevanju koronavirusne bolezni dali tudi nemški patologi, v prvi vrsti patolog Klaus Püschel iz hamburške klinike Eppendorf, ki je verjetno opravil največ obdukcij bolnikov s koronavirusom v Nemčiji, morda tudi na svetu. Püschel in njegovi kolegi so ugotovili (podobno kot pred njimi švicarski strokovnjak za ožilje Nils Kucher), da so za bolnike, ki so okuženi z novim koronavirusom, usodni zlasti krvni strdki.
Nemci sodelujejo tudi v tekmi za učinkovito cepivo proti koronavirusu. Nemško biotehnološko podjetje BioNTech iz Mainza je tako skupaj z ameriškim farmacevtskim velikanom Pfizer že začelo testiranje na ljudeh. Tako daleč pri razvoju cepiva je tudi nemško biofarmacevtsko podjetje CureVac iz Tübingena.
