Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, sta BiH in Črna gora maja lani podpisali sporazum o poteku meje, ki sta ga medtem že potrdili vladi obeh držav in na vrsti sta bila le še parlamenta, da ga ratificirata. Zato je nova ozemeljska zahteva, ki prihaja iz parlamenta v Sarajevu, toliko bolj nepričakovana.
Zahtevo je odprla socialdemokratska stranka (SDP), ki je bila lani še del vladne koalicije v BiH in je neposredno sodelovala pri doseganju dogovora. V SDP predlagajo ponovno odprtje javne razprave o meji, konec februarja pa naj bi parlament celo odločal o resoluciji, v kateri bi lanski dogovor s Črno goro označili kot "nesprejemljiv, neutemeljen in škodljiv".
V Podgorici so razburjeni. Vujanović včeraj v dogovoru s premierjem Milom Đukanovićem in predsednikom parlamenta Rankom Krivokapićem ni podpisal načrtovane napotitve novega veleposlanika v BiH, poroča APA. Pred tem je po telefonu govoril z dvema od treh članov predsedstva BiH in bošnjaški član Bakir Izetbegović naj bi se izrekel za ponovno odprtje omenjene razprave o meji. V Črni gori medtem vztrajajo, da je bilo vprašanje meje med državama že uspešno rešeno.
Jabolko spora je sedaj kraj Sutorina pri Herceg Novem, ki od leta 1947 pripada Črni gori, pred tem pa je bil kratek čas del bosanskega ozemlja. V srednjem veku je bil del Dubrovniške republike, kasneje pa Otomanskega cesarstva. Kraju pripada kakih sedem kilometrov jadranske obale v Boki Kotorski in bi dal BiH drugi dostop do morja - poleg majhnega koščka obale pri Neumu.