NEK ni kritična infrastruktura? Na MORS zaradi tajnosti dokumenta tega ne morejo komentirati.

Levičarski mediji so sicer trdili, da se je napad zgodil na zelo multikulturnem območju, da so torej muslimanski napadalci namenoma udarili po multikulturnosti, vendar strokovnjaki pravijo, da so napadli tako imenovano nekritično infrastrukturo (koncertno dvorano, gostinski lokal, nogometni stadion), torej infrastrukturo, kjer so se zadrževale številne žrtve, a tudi če bi uničili objekte, bi država še vedno normalno delovala naprej.

Če pogledamo napade pred Parizom (New York, Madrid in London), lahko ugotovimo, da so vsi vključevali objekte kritične infrastrukture. V Parizu so se torej napadi zgodili v ali ob objektih, ki jih država za svoje delovanje z lahkoto pogreši, državljani pa jih ne uporabljajo za svojo službo, ampak za preživljanje prostega časa, sprostitev. To je tudi eden od razlogov za spremembo tarče, saj je kritična infrastruktura bolj zaščitena kot nekritična. Kako je v Sloveniji?

Dobili smo informacijo, da naj krška nuklearka (NEK) sploh ne bi bila vključena v lanski vladni sklep o določitvi kritične infrastrukture državnega pomena. Z ministrstva za obrambo so nam odgovorili, da ne morejo odgovarjati na ta vprašanja, saj ima dokument oznako tajnosti. Evropska direktiva se osredotoča predvsem na energetski in prometni sektor, v Sloveniji pa je po sklepu vlade kritična infrastruktura opredeljena širše: zagotavljanje električne energije, informacijsko-komunikacijska podpora, preskrba s pitno vodo in hrano, zdravstvena oskrba, preskrba z naftnimi derivati ter zagotavljanje železniškega in letalskega prometa.