Psakijeva je sporočila, da sta se sogovornika strinjala o pomenu pobude Nato 2030 za prilagoditev na izzive strateškega tekmovanja in transnacionalnih groženj, vključno s kibernetskimi napadi in podnebnimi spremembami.
Pregledala sta napredek zaveznic v zadnjih sedmih letih glede povečanja porabe za obrambo in drugih prispevkov k skupni obrambi. Govorila sta tudi o dveh desetletjih delovanja Nata v Afganistanu.
Biden po srečanju ni dal izjave za medije, Stoltenberg pa je dejal, da sta imela dobro srečanje o številnih vprašanjih, med drugim o Rusiji in Kitajski, globalnemu terorizmu, kibernetski varnosti in varnostnih posledicah podnebnih sprememb.
"Največ časa sva porabila za priprave na vrh Nata naslednji teden v Bruslju. Predsedniku sem se zahvalil za njegovo mogočno zavezo transatlantskim povezavam, 5. členu in za osebno vodstvo pri teh vprašanjih," je dejal Stoltenberg.
Kot je dejal, so zavezniki iz Evrope skupaj s Kanado od leta 2014 povečali porabo za obrambo za 260 milijard dolarjev. Poudaril je, da je trden Nato dober za Evropo in dober za ZDA.
Pozdravil je podaljšanje veljavnosti pogodbe o omejitvi jedrskega orožja z Rusijo Novi Start in se zavzel za dialog z Rusijo, ki ni znamenje šibkosti. Potrebno si je prizadevati za boljše odnose, je dejal.
Na dnevnem redu je bila še Kitajska, ki bo tudi predmet razprav v Bruslju. "Rast Kitajske ponuja priložnost za naša gospodarstva. Kitajska bo kmalu največje gospodarstvo na svetu in že ima drugi največji obrambni proračun, vendar pa ne deli naših vrednot. To vidimo v zatiranju demokratičnih protestov v Hongkongu, v odnosu do manjšin, ogrožanju Tajvana in sosed," je dejal Stoltenberg.
Največji izziv za Nato je vse bolj nepredvidljiv svet, Rusija, ki je agresivna do sosed, prav tako Kitajska in kibernetski napadi. Stoltenberg je dejal, da bo vrh v Bruslju uspešen zaradi trdnega izraza transatlantske enotnosti. "Skupaj smo močnejši," je med drugim dejal generalni sekretar zveze Nato.