Earnest je prav tako v sredo povedal, da ameriški predsednik zaradi razlogov nacionalne varnosti včasih potuje v države, ki imajo težave s človekovimi pravicami. Gre za države, ki jih ZDA nenehno pozivajo naj se izboljšajo, kot na primer Kitajska in Mjanmar.
ZDA in Kuba sta v sredo po izmenjavi zapornikov stopili na pot proti normalizaciji odnosov in prvi visok obisk ameriškega uradnika na Kubi bo januarja, ko bo pomočnica državnega sekretarja Johna Kerryja za zahodno poloblo Roberta Jacobson vodila delegacijo na pogajanjih o migracijah.
V času obiska bodo govorili tudi o tehničnih podrobnostih ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosov, prvič po letu 1961, ko so bili prekinjeni, in odprtja veleposlaništev. Obe državi imata zdaj le interesni sekciji pri švicarskem veleposlaništvu v obeh prestolnicah.
Jacobsonova je dejal, da bodo človekove pravice prav tako na dnevnem redu, čeprav pa ne bodo pogoj za vzpostavitev diplomatskih odnosov. Otoplitev odnosov med državama bo šla naprej počasi, saj lahko gospodarsko blokado Kube prekliče le ameriški kongres, kjer so nasprotniki izboljšanja odnosov najbolj glasni.
Obama se je za spremembo politike odločil iz enostavnega razloga, ker desetletja blokade in sankcij niso prinesla nobenega rezultata. Prebivalstvo Kube zaradi ameriške blokade danes ni nič na boljšem, na oblasti pa ostaja Castro, čeprav ne več Fidel, ampak njegov brat Raul.
Izboljšanje odnosov prihaja v pravem času predvsem za Kubo, ki je že začela čutiti posledice padanja svetovnih cen nafte. Zaradi tega imata največji podpornici Castrovega režima Rusija in Venezuela manj denarja za pomoč otoški državi.