Kubo bo najverjetneje pred Obamo obiskal državni sekretar John Kerry, ki je že izrazil veselje nad to možnostjo. Obama bi bil prvi predsednik ZDA na Kubi po letu 1928, ko je bil tam Calvin Coolidge.
Obama in Raul Castro sta se rokovala že lani na pogrebu nekdanjega predsednika Južne Afrike Nelsona Mandele, aprila pa bosta prvič skupaj na delovnem srečanju Vrha Amerik, ki ga v Panami prireja Organizacija ameriških držav (OAS). Članstvo Kube v OAS so leta 1962 zamrznili, vendar pa jih je leta 2012 osem zagrozilo, da jih ne bo več poleg, če se Kube ne povabi na vrh.
Novica o izboljšanju odnosov med Kubo in ZDA je naletela na splošno navdušenje v svetu in na Kubi. Jezni in razočarani pa so nekateri republikanci in demokrati v ZDA ter večinoma ostareli kubanski begunci na Floridi.
Obama je spremembo politike do Kube napovedoval že leta 2008, vendar pa je vse skupaj padlo v vodo, ker je Kuba decembra 2009 aretirala Američana Alan Grossa in ga najprej obtožila vohunstva, potem pa obsodila na 15 let zapora zaradi kršenja državne suverenosti. Gross je uradno judovski skupnosti na Kubi pomagal pri vzpostavitvah komunikacij.
ZDA so zahtevale, da ga Kuba izpusti, Havana pa je hotela v zameno svoje obsojene vohune in po posredovanju papeža Frančiška ter kanadske vlade, je prišlo do izmenjave ujetnikov. Na Kubi so izpustili še Kubanca, ki je bil 20 let zaprt zaradi vohunjenja za Washington.
Obama ga je omenil kot enega najboljših obveščevalcev ZDA na Kubi, za katerega je vedelo le malo ljudi, njegovo ime pa ostaja še naprej skrito. Vohun je omogočil aretacijo najmanj petih kubanskih vohunov v ZDA ter obsodbo dveh uradnikov Pentagona in State Departmenta.
Obama je v sredo dejal, da so več kot 50 let poskušali vplivati na demokratične reforme na Kubi z gospodarsko blokado. Rezultat je bil ta, da je Fidela Castra na čelu države zamenjal njegov brat Raul, sistem pa je ostal komunističen. Obama in Kerry sta priznala, da je embargo diplomatsko bolj škodil ZDA kot Kubi.
Embargo lahko odpravi le kongres in čeprav se je javno mnenje že zdavnaj prevesilo v smer odprave blokade in sankcij, se je starih političnih navad v ZDA tudi tokrat težko znebiti. Obamo sta napadla senator s Floride Marco Rubio in nekdanji guverner iste države Jeb Bush. Oba predsedniška upa republikancev sta ga obtožila pomoči zatiralcem kubanskega ljudstva.
Podobno je menil demokratski senator iz New Jerseyja Robert Menendez, pa tudi republikanska kongresnica s Floride Ileana Ross Lehtinen. Vsi skupaj imajo močno volilno bazo v kubanski emigraciji in čeprav mladi Američani kubanskega izvora več ne gojijo zamer, pa starejši Castra sovražijo naprej.
ZDA so embargo proti Kubi uvedle leta 1960, naslednje leto pa zaradi komunistične revolucije, ki je podržavila ameriško premoženje na Kubi, tudi prekinile diplomatske odnose. Obe državi imata v prestolnicah druga druge svoji interesni sekciji na švicarskem veleposlaništvu, v naslednjih mesecih pa se obeta odprtje pravih veleposlaništev.
Sprememba ameriške politike bo kmalu verjetno privedla do izbrisa Kube s seznama držav podpornic terorizma, Kuba pa bo kmalu dobila večjo finančno injekcijo od izseljencev, ki iz ZDA domov pošiljajo denar. Sedanja meja 500 dolarjev na osebo na četrtletje se dviguje na 2000 dolarjev. Izseljenci so na Kubo leta 2012 nakazali 2,6 milijarde dolarjev in ta denar prejemata dve tretjini kubanskih gospodinjstev.
Ameriška podjetja do kongresne odprave embarga ne bodo mogla uvažati kubanskih cigar in ruma, vendar pa bodo to lahko sedaj počeli obiskovalci iz ZDA, ki se bodo soočali z manj omejitvami. Iz Kube bodo lahko prinesli za 400 dolarjev blaga, od tega za 100 dolarjev cigar in ruma.
Za humanitarne donacije na Kubo ne bodo več potrebna posebna dovoljenja, olajšan bo ameriški izvoz gradbenega materiala in kmetijske opreme, na Kubi pa bodo začele delovati tudi ameriške kreditne in plačilne kartice. Ameriške banke bodo lahko tam odpirale račune.