Davek je bil uveden leta 1991, kmalu po padcu Berlinskega zidu in ponovni združitvi Nemčije. Po napovedih vladajoče konservativne unije CDU/CSU naj bi ga v celoti odpravili do leta 2029. A kot pravi Seehofer, se je situacija letos, ko je nemška kanclerka Angela Merkel odprla meje beguncem, bistveno spremenila.
Zaenkrat gre sicer le za idejo prvega moža Bavarske, ki jo je val beguncev med vsemi nemškimi zveznimi deželami daleč najbolj obremenil, a je nemudoma poskrbela za razburjenje, piše Spiegel.
Kot je sicer poudaril Seehofer, nikakor ne govori o odstopu od postopne odprave solidarnostnega davka, ampak o tem, da "preprosto moramo prešteti denar in ugotoviti, kaj si še lahko privoščimo". "Če ne bomo omejili priseljevanja, ne bomo več imeli manevrskega prostora," je opozoril.
Kot sicer piše Spiegel, je redko katera dajatev v Nemčiji tako osovražena in sporna kot solidarnostni davek, t. i. Soli. Uveden je bil z utemeljitvijo, da je združitev Nemčije povezana z ogromnimi stroški. A Nemci na ta račun še dandanes plačujejo 5,5 odstotka od svojih dohodkov, velik del od letno zbranih približno 13 milijard evrov pa gre za povsem druge namene.
CDU in CSU sta se letos spomladi končno dogovorili, da bo ta dajatev v obdobju 2019-2029 postopoma odpravljena, kar je Seehofer, oster kritik nemške vladne "politike odprtih vrat" do beguncev, takrat pozdravil kot "največje zmanjšanje davkov vseh časov".