Vse kaže, da bomo glasovali tudi petič, in sicer o referendumskih pobudah, ki jih bo podprlo najmanj 40.000 volivcev. Kot je znano, je SDS vložila postopke za zbiranje podpisov o referendumih za tri novele zakonov: o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Ker je pričakovati, da bo za vse tri pobude zbrala dovolj overovljenih podpisov, je premier Robert Golob napovedal, da bomo v tem primeru o vseh treh zakonih odločali na en referendumski dan, ne pa skupaj s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami.
Po njegovih besedah nas bodo referendumske igrice stale najmanj štiri milijone evrov. »Če se referendumi izvedejo na dan volitev, to nič ne zmanjša stroškov, ker je procedura štetja glasov in organizacije popolnoma ločena od lokalnih ali predsedniških volitev, strošek pa je v vsakem primeru bolj ali manj isti,« je še ob tem pojasnil.
Seveda se mnogi sprašujejo, zakaj teh stroškov ne bi poravnali tisti, ki referendum zahtevajo, zlasti v primeru če bodo volivci zakone potrdili. Spomnimo na proteste proti Janševi vladi, ki je od državnega tožilstva zahtevala, da stroške za policijsko varovanje protestov izterja od Jaše Jenulla, ki so ga določili za organizatorja teh neprijavljenih protestov.
Jenull je tako prejel plačilne naloge v skupni višini več kot 40 tisoč evrov, najvišji med njimi je znesel več kot 34 tisoč evrov, ko je 28 posameznikov 19. junija 2020 pred poslopjem državnega zbora protestno bralo ustavo, nato pa jih je prisilno odstranila policija. Golobova vlada, ki je vajeti prevzela po volitvah, je nato sklenila tožbe zoper Jenulla umakniti oziroma je to storilo državno odvetništvo v dogovoru z notranjim ministrstvom.
Po isti logiki bi lahko Golobova vlada zadolžila državno odvetništvo, da stroške za referendume izterja od SDS. Zanimivo pa je tudi, da SDS, ki želi referendume sočasno z volitvami, v skladu z isto logiko ne zahteva, da bi bile tudi predsedniške volitve izvedene sočasno z lokalnimi.