Kancler Werner Faymann je prepričan, da je paket ukrepov uravnotežen in pošten. Državljanom bo od bruto prejemka ostal večji neto znesek in tega ne bodo sami plačali, je dejal.
Ciljajo na povečanje kupne moči. "Od petih milijard evrov jih gre 4,9 milijarde evrov neposredno v denarnice ljudi," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA povedal kancler. Tudi podpredsednik avstrijske vlade in minister za gospodarstvo Reinhold Mitterlehner je ocenil, da bodo z reformo imeli koristi zaposleni in tudi samozaposleni.
Faymann je v luči težkega gospodarskega stanja v Evropi dejal, da za razliko od nekaterih drugih evropskih držav ta reforma ne prinaša nikakršnega znižanja na področju socialnih pravic.
Levji delež od pričakovanih pet milijard evrov učinkov naj bi se namreč stekel v znižanje stroškov dela. Najnižja davčna stopnja pri dohodnini se bo občutno znižala - s 36,5 na 25 odstotkov, število davčnih razredov pa povečalo s treh na šest. Obdavčitev z dohodnino se bo začela pri 11.000 evrih letnega zaslužka.
Najvišja dohodninska stopnja se bo zvišala s 50 na 55 odstotkov, vendar šele za plače v višini nad enim milijonom evrov letno. Ukrep naj bi tako prizadel le nekaj sto najbolj premožnih Avstrijcev, veljal pa bo pet let. Višjo obdavčitev najvišjih plač so imele leta 2014 v EU le še Švedska, Portugalska in Danska.
Po drugi strani si vlada na Dunaju obeta dodatne davčne prihodke, predvsem od ukrepov zoper davčne utaje z obvezno uporabo registrskih blagajn pri poslovanju z gotovino, ki naj bi v državni proračun prinesli 1,9 milijarde evrov.
Še 900 milijonov evrov letno naj bi prinesla odprava izjem pri obdavčitvi. Tako se bo med drugim zvišala znižana stopnja davka na dodano vrednost, in sicer z 10 na 13 odstotkov. To je pomembno tudi za turiste, saj se bo med drugim podražilo prenočevanje v hotelih ter tudi vstopnice za obisk muzejev, kinematografov in gledališč.
Dodatnih 700 milijonov evrov naj bi se v proračun nateklo na račun odprave bančne tajnosti. Finančna uprava bo namreč lahko po novem preverjala bančne račune podjetij, ne da bi ji bilo treba zaprositi za odredbo sodišča.
Približno 400 milijonov evrov naj bi prineslo zvišanje davkov (od kapitalskih dobičkov, od prometa z zemljišči), 850 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov pa je mogoče pričakovati na račun oživitve gospodarske rasti. Več bodo plačevali tudi tisti, ki službene avtomobile uporabljajo v zasebne namene.
Na kapitalskih trgih s predlogom davčne reforme niso preveč zadovoljni. Zvišanje obdavčitve dividend s 25 na 27,5 odstotka slabi ugled našega finančnega trga, prizadelo pa ne bo le premožnih prebivalcev, pač pa tudi srednji sloj, so opozorili na dunajski borzi Wiener Börse. V Avstriji sicer le malo ljudi nalaga prihranke na borzo: delnice jih ima štiri odstotke, obveznice sedem odstotkov, v skladih jih varčuje osem odstotkov.
Poleg davčne reforme pa sta koalicijski partnerki dorekli tudi paket ukrepov za pomoč gospodarstvu. Ta bo v prvem letu vreden 100 milijonov evrov, v drugem pa 200 milijonov evrov in bo med drugim vseboval financiranje za mala in srednje velika podjetja.
S soglasjem o davčni reformi si je rdeče-črna koalicija v Avstriji za zdaj zagotovila politično preživetje. Podpora vladi namreč zaradi obotavljive gospodarske rasti in doslej le majhne zagretosti za reforme namreč v zadnjem času močno upada. Pogajanja socialdemokratske SPÖ in konservativne ÖVP so trajala več tednov.
