Armenski premier Erdogana in Turčijo obtožil, da gresta znova po genocidni poti

Kot je poudaril armenski premier, so razmere veliko resnejše kot ob prejšnjih spopadih v Gorskem Karabahu leta 2016. "Ustrezneje bi bilo, če bi jih primerjali z dogajanjem leta 1915, ko je bilo v prvem genocidu 20. stoletja pobitih več kot 1,5 milijona Armencev," je dejal Pašinjan v pogovoru za francoski časnik Le Figaro, objavljenem v četrtek zvečer. "Turčija, ki še naprej zanika preteklost, gre znova po genocidni poti," je še poudaril.

Pričakovati je, da bodo trditve armenskega premierja razburile Ankaro. Turčija priznava, da so bili med prvo svetovno vojno v spopadih s turško vojsko ubiti številni Armenci, a trdi, da jih je bilo znatno manj, kot trdi armenska stran, ter poudarja, da ni šlo za organizirane poboje in genocid.

Pašinjan je v pogovoru za francoski časnik še dejal, da ima dokaze, da so turški častniki neposredno sodelovali v azerbajdžanski ofenzivi v Gorskem Karabahu. "Za bombardiranje območij s civilisti v Gorskem Karabahu uporabljajo brezpilotna letala in turška vojaška letala F-16," je poudaril.

Armenski premier je pred tem dejal, da je Turčija na območje napotila več tisoč sirskih plačancev. "Svet se mora zavedati, kaj se tu dogaja," je še poudaril.

Pašinjan tudi trdi, da je Armenija v pokrajinah blizu prestolnice Erevan sestrelila štiri brezpilotna letala. "Štiri brezpilotna letala so bila v armenskem zračnem prostoru v pokrajinah Kotajk in Gegarkunik, armenske sile protizračne obrambe pa so jih uničile," je zapisal Pašinjan na družbenih omrežjih.

Najhujši spopadi med Azerbajdžanom in Armenijo v zadnjih letih v Gorskem Karabahu potekajo od nedelje. Armenija je v četrtek potrdila 127 smrtnih žrtev, med njimi naj bi bilo 23 civilistov, ter trdi, da so njene sile ubile 130 azerbajdžanskih vojakov. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo trdi, da so njihove sile ubile 2300 karabaških separatistov ter med drugim uničile 130 tankov. Poročajo tudi o 16 mrtvih civilistih, podatkov o mrtvih vojakih ne razkrivajo.

Spor glede tega območja, ki si ga lastita obe državi, sicer sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gorski Karabah je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana. Obe državi zavračata pozive k dialogu, s katerim bi končali spopade.