Analitik: V primeru bankrota bo največja poraženka kar sama Grčija

"Verjetnost za dogovor med Grčijo in upniki se je precej zmanjšala. Možnost sicer še vedno obstaja, je pa z vsakim dnem manjša," je dejal Bombač in spomnil, da mora Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu danes vrniti okoli 1,6 milijarde evrov. V Atenah so sicer že napovedali, da tega ne bodo storili.

Bombač v teh dneh na trgu pričakuje večjo negotovost in živčnost vlagateljev. Tečaji na evropskih borzah so že v ponedeljek upadli za približno tri odstotke, obresti na desetletne grške obveznice so narasle za 3,5 odstotne točke, zvišala se je cena zadolževanja in s tem pritisk tudi na druge bolj ranljive države območja evra, npr. Italijo, Španijo, Portugalsko in Slovenijo, je povedal.

"Če v zadnjih trenutkih ne pride do dogovora med Grčijo in upniki, lahko pričakujemo grški bankrot in s tem povišano negotovost in nervozo vlagateljev. To se bo odrazilo v višjih nihanjih na kapitalskih trgih, ne izključujemo niti kakšne manjše korekcije, posebno pri tečajih evropskih delnic, začasno pa se lahko ošibi tudi okrevanje evropskega gospodarstva in s tem tudi globalnega gospodarstva," je pojasnil strokovnjak.

Daljnosežnih posledic po njegovi oceni grški bankrot ne bo imel, bi pa lahko povzročil izstop Grčije iz evrskega območja, je dejal Bombač. "Največja poraženka bi bila v tem primeru Grčija sama. Z izstopom iz območja evra bi se namreč Grkom realna vrednost prihrankov zelo verjetno znižala, dodatno pa bi se v Grčiji zelo verjetno ustavilo izvajanje že začetih nujnih reform, ki bi jim zagotovile bolj vzdržno finančno prihodnost," je povedal.

Evropsko in svetovno gospodarstvo je danes na morebiten grških bankrot ali celo izhod države iz območja evra precej bolje pripravljeno kot v času evropske dolžniške krize. "Večina grškega dolga je danes namreč v lasti trojke, pri čemer je lastništvo dolga močno razpršeno. Evropske države so namreč danes do Grčije izpostavljene med dvema in tremi odstotki bruto domačega proizvoda, kar sicer ni zanemarljivo, a morebitno neplačilo ne bi predstavljalo nepremostljivega finančnega bremena za katerokoli državo," je prepričan.

Poleg tega imajo vlagatelji za razliko od zadnje epizode grške krize danes na svoji strani Evropsko centralno banko (ECB). Če bi na kapitalskih trgih prišlo do močnejšega pritiska na bolj ranljive države evrskega območja, bi lahko ECB z nakupi državnih obveznic pritisk precej omilila. "Poleg vsega danes v Evropi in tudi preostalem svetu, na čelu z ZDA, beležimo jasne znake zdravega gospodarskega okrevanja, kar bi omejilo prelivanje negativnih učinkov iz Grčije v preostali svet.

Slovenija je do Grčije prek vseh omenjenih mehanizmov izpostavljena za skoraj 1,5 milijarde evrov, kar pomeni 750 evrov na Slovenca. "To sicer ni majhen znesek in bi morebitno neplačilo, v tem primeru najbrž sicer le delno, pomenilo izgubo za slovenski proračun. Kljub vsemu ta izguba, tudi če Grčija pri dokaj nerealnem scenariju ne bi vrnila niti evra, ne bi imela bistvenih finančnih posledic za Slovenijo. Nenazadnje je izpostavljenost do Grčije manjša kot znaša vsakoletna luknja v pokojninski blagajni, kar bi moralo v Sloveniji biti precej bolj pereča tema," je opozoril.