Na ministrskem srečanju med EU in ZDA v Dublinu je Holder poudaril, da ameriška vlada v okviru programa ne more nadzorovati kogar koli, če ne obstaja "primerna in dokumentirana" grožnja, kot so terorizem, spletni kriminal ali širjenje jedrskega orožja.
Holder je zanikal tudi navedbe, da je program brez zunanjega nadzora. Nadzorni postopki obstajajo in vključujejo sodišča, kongres in vlado, je zagotovil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
EU skrbi predvsem to, da ZDA nadzirajo tudi podatke evropskih uporabnikov spleta, kar bi lahko pomenilo kršitev evropske zakonodaje na področju varovanja zasebnosti. Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je pozdravila pojasnila, ki jih je ponudil Holder, ter dodala, da je mogoče pojasniti velik del informacij, ki so prestrašile evropske državljane.
A hkrati so nekatera vprašanja ostala odprta. Na predlog Holderja bo zato ustanovljena transatlantska skupina strokovnjakov, ki se bo ukvarjala s temi vprašanji.
"Za nas Evropejce je ključno, da tudi če obstaja vprašanje nacionalne varnosti, to ne more iti na račun temeljnih pravic evropskih državljanov," je poudarila Redingova. "O temeljnih pravicah državljanov se ne pogajamo," je dodala.
Komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström pa je zagotovila, da EU "seveda" prepoznava pomen boja proti terorizmu, a "obstajati mora zelo jasno ravnotežje med bojem proti terorizmu in mejami zasebnosti".
V Evropi javnost močno razburja razkritje 29-letnega Američana Edwarda Snowdna, ki je medijem predal informacije o nadzoru, ki ga izvaja ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) nad telefonskimi podatki Američanov in spletno komunikacijo po svetu. Snowden se je pred pregonom umaknil v Hongkong.
Na vprašanje, zakaj ZDA še niso zahtevale aretacije Snowdna, je Holder pojasnil, da preiskava še teče. "Lahko vam zagotovim, da bomo zahtevali odgovornost osebe, ki stoji za tem zelo škodljivim uhajanjem informacij," je bil jasen. "Nacionalna varnost ZDA je bila ogrožena. Varnost ameriških ljudi in tistih, ki živijo v naših prijateljskih državah, je bila postavljena na kocko," je še poudaril.
Snowdna pa bo ameriška roka pravica doletela morda šele čez več let, saj bo v Hongkongu zaprosil za azil, če od tam ne bo mogel odpotovati kam drugam. V Veliko Britanijo vsekakor ne bo mogel, saj so letalske družbe od Londona dobile prepoved vkrcanja Snowdna na letala, ki potujejo na britanska letališča.
Velika Britanija si namreč nikakor ne želi dobiti še enega Juliana Assangea, ki je že leto dni na veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu, da ga ne bi izročili Švedski, od tam pa v ZDA, kjer bi ga preganjali zaradi objave zaupnih dokumentov na spletni strani WikiLeaks.
Holder je v Dublinu ponovil uradno stališče ameriške vlade, da je bila objava informacij o tajnih programih nadzora v imenu vojne proti terorizmu škodljiva za nacionalno varnost ZDA in za zaveznike. Evropejcem je zagotovil, da ne prisluškujejo vsebini telefonskih pogovorov.