pokol-v-šoli-vladislava-ribnikarja, obletnica-pokola Svet24.si

Srbija pred obletnico krvavega poboja v beograjski...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

hisa brglez-pl016 Reporter.si

Hiše, avti in bančni računi evropskih ...

doncic Ekipa24.si

Kakšen odgovor Luke! Je kdo dvomil vanj? Vsem je ...

poroka-na-prvi-pogled Njena.si

Poroka na prvi pogled: Markove navade ...

crypto.com arena Ekipa24.si

Sramota leta! V LA-ju skušali takole provocirati ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Mussomeli poklican na »zagovor«

Deli na:
Mussomeli poklican na »zagovor«

Foto: Bobo

Po razmahu afere z ameriškim vohunjenjem za institucijami EU in evropskimi državami je slovensko zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo ameriškega veleposlanika Josepha Mussomelija. Na zunanjem ministrstvu so Mussomeliju izrazili zaskrbljenost in zahtevali pojasnila, medtem ko so na veleposlaništvu srečanje na MZZ označili za "zasebno".

Kot so na MZZ potrdili za STA, je generalni direktor direktorata za bilateralo na ministrstvu Marjan Cencen v pogovoru z veleposlanikom izrazil zaskrbljenost glede poročanja medijev o aktivnostih ameriške Agencije za nacionalno varnost in poudaril, da Slovenija od prijateljske in zavezniške države pričakuje pojasnila o resničnosti medijskih navedb.

Na vprašanje STA, ali je po ocenah MZZ med državami, ki so jim ZDA prisluškovale, tudi Slovenija, niso odgovorili.

Na ameriškem veleposlaništvu so srečanje na zunanjem ministrstvu potrdili in dodali, da je šlo za "koristno izmenjavo pogledov med zavezniki in prijatelji". "Cenimo in spoštujemo poglede slovenske vlade glede tega in vseh drugih vprašanj vzajemnega interesa," so zapisali in dodali, da drugih podrobnosti z "zasebnega srečanja" ne morejo razkriti.

O ameriškem vohunjenju za evropskimi zavezniki so včeraj govorili tudi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Zasedanja sta se udeležila tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki sta poročila o ameriškem nadzoru komunikacij v evropskih inštitucijah označila za zaskrbljujoča.

"Od svojih zaveznic želimo transparentnost in jasnost in to pričakujemo tudi od ameriških partnerjev," je dejal Barroso. Tako on kot Van Rompuy sta zagotovila, da je EU pri ZDA nemudoma zaprosila za celovito pojasnilo poročil o prisluškovanju.

Kot je dejal Barroso, je visoka zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton o tem tudi osebno govorila z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem. "Če bi se ta poročila izkazala za pravilna, bi bilo to zelo moteče in daljnosežno," je še menil Barroso.

Evropski parlament bo o aferi razpravljal danes, v četrtek pa naj bi poslanci, ki so se že minuli konec tedna ogorčeno odzivali na poročila, sprejeli ustrezno resolucijo.

Edward Snowden, ki je z razkritjem tajnih dokumentov NSA sprožil afero, medtem še vedno ždi na moskovskem letališču Šeremetjevo in čaka na odgovor na svoje prošnje za politični azil, ki jih je poslal 21 državam.

Snowden je umaknil prošnjo za azil v Rusiji, ker je Moskva od njega v zameno za azil zahtevala, da preneha objavljati sporne informacije o ameriškemu nadzoru nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami.

Nekatere države pa so že zavrnile njegovo prošnjo. "Prispela je prošnja, ki ni ustrezala uradnim določilom prošnje za azil. A četudi bi bila v skladu z določili, mu je ne bi odobril," je na družbenem omrežju Twitter zapisal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski.

Avstrija je potrdila, da so v ponedeljek popoldne prejeli njegovo prošnjo za azil, a ta ne ustreza formalnim kriterijem. Prošnjo bi namreč v skladu z veljavno zakonodajo moral vložiti neposredno v Avstriji. Če bi prišel v državo, ga ne bi izgnali, saj zanj ne obstaja mednarodni zaporni nalog, je še pojasnila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.

Podobno obrazložitev so podali tudi na Norveškem, kjer so prav tako prejeli njegovo prošnjo za azil. Ker je bila ta poslana prek faksa, jo morajo glede na pravila zavrniti, so pojasnili na norveškem zunanjem ministrstvu. Tudi na Norveškem namreč zakonodaja predvideva, da je treba prošnjo za azil vložiti v državi, faks pa je prispel na veleposlaništvo v Moskvi.

Bolivijski predsednik Evo Morales pa je dejal, da je Bolivija pripravljena preučiti Snowdnovo prošnjo za politični azil. "Če je bila prošnja vložena, bomo seveda pripravljeni preučiti zadevo," je Morales povedal za rusko televizijo RT. "Bolivija se trudi zaščititi ožigosane, pa če gre za vohunstvo ali nadzor. V vsakem primeru smo pripravljeni pomagati," je še dodal Morales.

Snowden je že ob prihodu v Rusijo zaprosil za azil v Ekvadorju, a kot je v pogovoru za časnik Guardian dejal ekvadorski predsednik Rafael Correa, mu ne želijo pomagati pri begu in o prošnji še ne odločajo. Snowden mora najprej prispeti v Ekvador, je dejal in dodal, da je sedaj na potezi Rusija. Od nje je odvisno, ali mu bo izdala potni list.

Snowden je sicer v ponedeljek kritiziral ameriškega predsednika Baracka Obamo in njegovo administracijo zaradi pritiskov na države, da zavrnejo njegovo prošnjo za azil. "Obama je v četrtek sporočil, da ne bo diplomatskih kupčij glede mene. Čeprav je obljubil, da tega ne bo počel, je ukazal svojemu podpredsedniku, naj pritisne na voditelje držav, pri katerih sem zaprosil za zaščito, da zavrnejo prošnjo za azil," je preko organizacije WikiLeaks, ki mu pomaga med begom pred ZDA, sporočil Snowden.

Snowden je zavajanje Obame označil za krivično, kot je krivična tudi nezakonita kazen izgona zanj. "To so stara, slaba orodja politične agresije, katerih namen ni prestrašiti mene, ampak tiste, ki bodo prišli za menoj," je sporočil Snowden in dodal, da se Obamova administracija ne boji "žvižgačev" kot je on, ampak se boji informirane javnosti.