Pobudo sta dala predsednik pravosodnega odbora v predstavniškem domu republikanec James Sensenbrenner iz Wisconsina in predsednik sorodnega odbora v senatu demokrat Patrick Leahy iz Vermonta. Zakonodaja je ponovno zbližala dva nasprotna politična pola in podpira jo na primer liberalna Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) ter tudi konservativna Nacionalna orožarska zveza.
Sensenbrenner, ki je bil eden od avtorjev zloglasnega patriotskega zakona za večja pooblastila obveščevalcev in organov pregona, je dejal, da so šli obveščevalci predaleč. Najbolj ga je razburilo razkritje nekdanjega analitika Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwarda Snowdna o zbiranju milijonov telefonskih in spletnih podatkov v ZDA. Predlog zakona bi to ukinil in dovolil le zbiranje podatkov, ki so neposredno predmet terorističnih preiskav.
NSA je bila ustanovljena za elektronsko vohunjenje v tujini, ne pa tudi za tovrstne dejavnosti doma. Septembra so bili objavljeni dokumenti, ki kažejo, da so agenti NSA svoja pooblastila zlorabljali. Vohunski aparat so celo uporabljali za nadzor nad zakonskimi partnerji.
V torek sta bila pred odborom za obveščevalne dejavnosti zaslišana direktor NSA general Keith Alexander in nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper. Največ razprave je bilo glede Snowdnovih objav v delovanju NSA v tujini. Med drugim naj bi prisluškovala telefonskim pogovorom 35 voditeljem zavezniških držav, med njimi nemški kanclerki Angeli Merkel.
Snowden je objavil tudi dokumente o tem, da NSA na podoben način, kot v ZDA "žanje" telefonske podatke v evropskih državah. Alexander je zatrdil, da so objavljene informacije napačne. Te podatke naj bi v Evropi zbirale evropske obveščevalne službe in jih delile z Američani. Clapper pa je pristavil, da evropski voditelji rutinsko skušajo vohuniti za visokimi uradniki ZDA. Te izjave ni podkrepil z dokazi.
Predsednik odbora republikanec Mike Rogers iz Michigana je dejal, da so evropske kritike sprenevedanje, poleg tega pa Američani izvajajo nadzor v dobro Evropejcev. Rogers verjame Alexandru in Clapperju, ko trdita, da obveščevalne agencije niso ušle izpod nadzora in ne vohunijo samovoljno doma in po svetu.
V ZDA je malce zmede glede tega, saj iz Bele hiše po ovinkih prihajajo informacije, da predsednik Barack Obama ni vedel za prisluškovanje Merklovi. Ko pa je letos poleti to izvedel, je ukazal konec takšnemu početju. Alexander in Clapper sta zatrdila, da je bila Bela hiša vedno obveščena, vendar priznala, da morda predsednik ni poznal vseh podrobnosti. "Svet za nacionalno varnost smo redno obveščali o nadzoru v tujini," je dejal Clapper.
Poročila o prisluškovanju tujemu voditelju dobiva ameriški veleposlanik v tisti državi in uradniki Sveta za nacionalno varnost v Beli hiši. Ameriški obveščevalci so sedaj jezni na Belo hišo, da jih pusti viseti na vrvici in se spreneveda. Svoje mnenje o prisluškovanju tujim voditeljem pa mora podati tudi State Department. Na stran obveščevalcev se je odločno postavil Rogers, ki je med zaslišanjem kregal svoje kolege in jih opozarjal, naj spremljajo, kar dobijo na tajnih in odprtih zaslišanjih.
Obama skuša zmedo rešiti z revizijo obveščevalnih dejavnosti, ki poteka. Podoben korak je napovedala tudi predsednica obveščevalnega odbora v senatu demokratka iz Kalifornije Dianne Feinstein, ki je izrazila ogorčenje nad prisluškovanjem zavezniškim voditeljem. Tudi predsednik predstavniškega doma republikanec John Boehner iz Ohia je menil, da bi morali najti neko boljše ravnotežje med varnostjo in varovanjem zasebnosti.