Američani imajo toliko vohunskih programov, da zanje potrebujejo enciklopedijo

Enciklopedija ne bo v pravem smislu besede, saj vseh podatkov ne bodo nikoli zbrali v eni sami knjigi, ker naj bi bilo to premalo varno za ohranjanje skrivnosti. Malce boljši pregled pa naj bi le dobili, kar je nujno ob dejstvu, da je nekaj vohunskih programov tako skrivnostnih, da zanje ve le peščica ljudi.

Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti ZDA James Clapper se je pred časom pošalil, da na svetu oziroma v vesolju obstaja le eno bitje, ki ima popoln nadzor nad ameriškimi vohunskimi programi in to je bog. Šala sploh ni daleč od resnice, saj so se razni programi, ki jih je bilo veliko že v času hladne vojne, po začetku vojne proti terorizmu razpasli kot gobe po dežju.

Senatorji, ki bi morali te programe nadzirati, so začeli informacije o njih dobivati šele po objavah nekdanjega sodelavca ameriške agencije za nacionalno varnost Edwarda Snowdena leta 2013. Nekdanje predsednica senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti Dianne Feinsteinova je enciklopedijo naročila isto leto, ko je izvedela, da so vladni agenti prisluškovali telefonu nemške kanclerke Angele Merkel.

Domače programe nadzora naj bi senatorji dobro poznali, pomanjkljivo pa je njihovo poznavanje množice nadzornih programov za tujino, kjer agencije ne potrebujejo sodnih nalogov. Po menjavi senatnega vodstva v letošnjem letu, ko so na oblast prišli republikanci, je že kazalo, da enciklopedije ne bo, vendar je naslednik Feinsteinove Richard Burr iz Severne Karoline dovolil, da bo prišlo do njenega nastanka.