"Podpisali smo jedrski sporazum z namenom odprave sankcij, a v tem primeru ne gre za to," je povedal Hamenej ter dodal, da tudi šest mesecev po uveljavitvi sporazuma ljudje v Iranu ne občutijo nobenih gospodarskih koristi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Glede na iransko ustavo ima Hamenej kot vrhovni verski voditelj zadnjo besedo pri vseh strateških odločitvah.
Iran je 14. julija 2015 z velesilami - ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Kitajsko, Rusijo in Nemčijo - po dveh letih težavnih pogajanj sklenil sporazum o jedrskem programu. Ta je omogočil odpravo dela mednarodnih sankcij proti Teheranu v zameno za precejšnjo omejitev jedrskega programa, a leto dni kasneje v Iranu v koristi sporazuma vse bolj dvomijo.
Iran naj bi bil v skladu z dogovorom v zameno za nadzor nad svojimi jedrskimi objekti ter za zmanjšanje svoje zaloge obogatenega urana priča odpravi zahodnih sankcij, a številne zahodne banke so še vedno previdne pri vzpostavitvi stikov z Iranom, saj so na primer z ZDA sankcije še vedno v veljavi.
Prav ZDA so že bile deležne številnih kritik, ker Washington mednarodnim bankam ni dal zelene luči za poslovanje z Iranom.
Če bi obveljala ocena, da gre za spodletel sporazum, bi to lahko imelo za Iran tudi politične posledice, še posebej za predsednika Hasana Ruhanija, ki je dosegel dogovor z velesilami. Če si iransko gospodarstvo kmalu ne bo opomoglo, Ruhanija čaka težka preizkušnja na predsedniških volitvah prihodnje leto.