Zver (EPP/SDS), ki je z razmerami v Sloveniji seznanil tudi kolege iz skupine Evropske ljudske stranke, je v včerajšnjem sporočilu za javnost med drugim ocenil, da sta dialog in konsenz o ukrepih za izhod iz krize zadnja priložnost za demokratični pol slovenske politike. Sicer po njegovem ostane le še nasilje, anarhija, nedolžne žrtve, izguba suverenosti oziroma iskanje novega gospodarja.
"Zagotovo so demonstracije izkaz demokratične politične kulture. Oblast včasih potrebuje 'wakeup call'. A dostojni protesti morajo imeti svoj 'Geist', biti osmišljeni, biti 'za' nekaj. Ne pa kot v Mariboru, Ljubljani, Kopru in drugje biti le razbijaško 'proti', z glavnim sporočilom - 'gotof je'," je prepričan Zver. Poklicani nasilneži, po njegovem "mešanica profesionalcev iz tujine, najstnikov in poklicnih tujih in domačih anarhistov ob podpori stare politične klike", zagotovo ne morejo prispevati nič k dvigu demokratične klime, niti izhodu Slovenije iz krize, kaj šele k večji gospodarski uspešnosti in socialni pravičnosti.
Mazej Kukovičeva (EPP/SDS) pa je svoj pogled na stanje v Sloveniji predstavila v krajšem govoru ob včerajšnjem začetku decembrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Med drugim se je dotaknila tudi protestov in dejala, da "klic protestov lahko dojemamo kot klic k zaupanju".
Ob tem je opozorila, da so protesti in mirno izražanje ljudi o skrbi za prihodnost razumljivi. Niso pa razumljivi nasilje in poškodbe mirnih protestnikov ter policistov. Evropske poslance je ob tem pozvala, naj se z večjo zavzetostjo lotijo obvladovanja politične krize in krize zaupanja, so sporočili iz pisarne poslanke.
Peterle (EPP/NSi) proteste v Sloveniji vidi po eni strani kot izraz splošnega nezadovoljstva ljudi nad položajem v Sloveniji, kjer nekateri živijo resnično težkih razmerah. Po drugi strani pa je del protestov vezan tudi na čisto konkretna ravnanja politikov, ki jih ljudje ne odobravajo, kot je bila denimo postavitev radarjev.
Nasilja Peterle ne odobrava. "Mene zanimajo sredstva pravne države, s katerimi lahko rešujemo to, na kar opozarjajo ljudje aktualno slovensko oblast," je dejal. Sam bi si sicer želel več profiliranega protestnega izraza. Nekateri namreč protestirajo kar proti Republiki Sloveniji, pravi in dodaja, da "teze, da smo vsi krivi", ne sprejema. Tudi politiki niso vsi krivi, je prepričan.
Kleva (S&D/SD) ocenjuje, da slovenske proteste v Evropi jemljejo zelo pragmatično - kot odraz tega, kar se dogaja po Evropi. Kot je pojasnila, so resno mislili, da gre izključno za proteste proti varčevalnim ukrepom, a so jim slovenski kolegi razložili, da temu ni tako.
Poslanka kot posebnost slovenskih protestov izpostavlja predvsem dejstvo, da gre za spontani upor oziroma združevanje. Drugod, denimo v Španiji, Grčiji in drugih državah pa so bili pobudniki protestov bolj ali manj sindikati.
Tudi Kacin (Alde/LDS) je kot presenetljivo izpostavil dobro organiziranost in vse bolj mirne demonstracije "z dostojanstvom in ponosom udeležencev, ki so z razlogom razžaljeni in zahtevajo odgovornost političnih elit". Podobno kot Peterle je izpostavil, da je bila Slovenija vendarle najboljša nova članica EU v paketu desetih držav in da je prva in edina vstopila v območje evra, zdaj pa se "sooča z negativno gospodarsko rastjo, z nerazumevanjem EU in za državne obveznice plačuje nesprejemljivo obrestno mero, ki je pet odstotnih točk višja kot v primeru Nemčije".
Iz tega vidika je Slovenija, pravi Kacin, ne le opozorilo državam Jugovzhodne Evrope, ampak je najbolj tehtno in argumentirano opozorilo državam evroobmočja, da mora zagotoviti več solidarnosti.