Župani skupaj proti zaprtju poslovalnic NLB

Potem ko je NLB prejšnji teden sporočila, da mora zato, ker Slovenija ni izpolnila prvotne zaveze Evropski komisiji za delno privatizacijo NLB do konca leta 2017, zapreti 15 poslovalnic, večino od teh že z decembrom, se vrstijo protesti iz občin, kjer je načrtovano zaprtje poslovalnic, župani pa so, kot so poudarili danes, odločeni vztrajati, da do zaprtja ne pride.

Prepričani so, da je bila odločitev sprejeta izključno v Ljubljani, zato so še bolj razočarani in ogorčeni nad sklicevanjem na zaveze Evropski komisiji, so opozorili. Kot je dodala županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, namreč doslej nihče še ni videl dokumenta, ki bi izkazoval te zaveze, našli so le nekakšna priporočila banki k razmisleku o tem. Medtem pa vodstvo NLB za pogovore z župani nima časa najmanj do 15. novembra, je dejala.

Ne glede na to pa meni, da bi se morala NLB pri odločitvi, katere poslovalnice zapreti, opirati na druge kriterije, in ne donosnost posamezne poslovalnice. "Ne smejo na nas gledati kot na strošek," je dejala Lesjakova, ki se, tako kot tudi mnogi drugi župani, boji nadaljnjega zapiranja institucij, pomembnih za dostop do javnih storitev.

Župan občine Križevci Branko Belec je prepričan, da je najbolje, da se glede napovedanega zaprtja vsaj do prodaje NLB, ki je v teku, nič ne zgodi. "Mogoče bo pa novi gospodar, novi lastnik drugače gledal na to poslovanje," je dejal.

"Država bi morala svoja obmejna območja utrjevati, ne pa slabiti," je opozoril župan Občine Ormož Alojz Sok. Dejal je, da Slovenija ukinja marsikaj, medtem ko sosednje države tega ne delajo in, nasprotno, krepijo svoja obmejna območja. To je ponazoril s predstavitvijo vlaganj prek meje na Hrvaškem, spomnil pa je tudi na naložbe, ki jih Madžarska namenja svoji manjšini v Sloveniji. Menil je, da primeri, kot je ukinjanje poslovalnic NLB, niso sporadični, ampak gre za sistemsko ravnanje. "Oblast se ne zaveda, kako pomembno je obdržati prebivalstvo ob meji," je dejal Sok.

Župan Občine Moravče, kjer je prav tako napovedano zaprtje edine banke, Martin Rebolj, se sprašuje, kje je tu racionalizacija, potem ko so poslopje tamkajšnje poslovalnice pred dvema letoma obnovili in dodatno zaposlovali. Župan Občine Ig Janez Cimperman pa ne obsoja NLB, ampak državo, zato poziva predsednika vlade Marjana Šarca, da zaprtje poslovalnic prepreči.

"Občine so tiste, ki vodijo razvoj Slovenije," je dejal župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin, ki od NLB pričakuje, da postopku načrtovanega zaprtja nameni več časa. Sprašuje se, zakaj NLB ne zapre katere od poslovalnic v Ljubljani, kjer je hkrati še "morje drugih bank".

Župana Občine Borovnica Bojan Čebela pa je kot nerazumno ocenil napoved za zaprtje v njihovi občini, saj ima ta med slovenskimi občinami največji demografski prirastek, prav tako se v občini krepi gospodarska dejavnost. Da bodo vztrajali do konca, tudi s podpisi občanov, je danes napovedal tudi župan Žužemberka Franc Škufca, saj je NLB tam edina banka. Župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber pa se boji, da po zaprtju poslovalnice NLB pri njih nove banke v občino ne bo.

Župan Občine Brežice Ivan Molan pa je začuden nad napovedjo zaprtja poslovalnice v Dobovi, kjer se krepi turizem, na poslovalnico pa so vezani tudi Slovenci, ki živijo čez mejo na Hrvaškem. Po njegovih besedah gre pri napovedih zaprtja za nadaljnjo centralizacijo Slovenije, ki da je ključni problem te države. Prepričan je, da se bo prav pri poslovalnicah NLB pokazal odnos nove oblasti do decentralizacije Slovenije.

Z NLB so danes na vprašanja STA pojasnili, da so zaveze Evropski komisiji brezpogojne in da žal vseh poslovalnic ne morejo zadržati. "Razlogi za zaprtje vsake posamične poslovalnice so premišljeni in temeljijo na celoviti, poglobljeni analizi, hkrati pa niso vezani le na poslovne uspehe," so zapisali pri NLB in dodali, da se bodo tudi v prihodnje skupaj s strankami trudili poiskati rešitve.

Medtem pa so iz Nove KBM sporočili, da zanikajo, da bi ukinjali bančne storitve na pošti v Črni na Koroškem. Kot so navedli, namreč v zadnjih dneh v zvezi s tem prejemajo različna vprašanja. V poslovalnicah Pošte Slovenije, na nekaterih bencinskih servisih in v trgovinah določenih trgovcev lahko namreč fizične osebe opravijo del plačilnih storitev.