Revija Reporter
Slovenija

Trček in Šarec debatirala o predragih stanovanjih: bomo spomladi gledali šotore pred parlamentom?

STA

18. nov. 2019 14:12 Osveženo: 14:15 / 18. 11. 2019

Deli na:

Premier Marjan Šarec v parlamentu.

Bobo

Pri stanovanjski politiki se je v zadnjih 30 letih res naredilo premalo, se je premier Marjan Šarec danes v DZ strinjal s poslancem Francem Trčkom (Levica), ni pa res, mu je odvrnil, da se nič ne premika. Med drugim je navedel gradnjo 3000 novih javnih stanovanj in vzpostavitev javne najemniške službe za aktivacijo zasebnih stanovanj.

Država v 30 letih ni imela resne stanovanjske politike, to je strokovno stališče večine ljudi, ki se s to tematiko ukvarjajo, je bil v poslanskem vprašanju ob začetku redne seje DZ kritičen poslanec, ki je spomnil na ustavno določilo, da mora država ustvarjati možnosti, da si lahko državljani pridobijo primerno stanovanje.

"Tega, kar je bilo v zadnjih 30 letih, ne moremo imenovati stanovanjska politika, razen če je stanovanjska politika to, da nekomu omogočaš ekstra profite s predrago gradnjo običajno slabo finaliziranih stanovanj, pogosto tudi z neplačanimi podizvajalci," je dejal Trček.

"V bistvu imamo lahko nalogo: ker 30 let ni bilo nič narejenega, se moramo nekam premakniti in se začeti ukvarjati s stanovanjsko politiko. Ker si ne želim naslednjo pomlad spet gledati šotorov pred DZ, ko nas mlade generacije dejansko opozarjajo, da stanovanjske politike nimamo," je dodal.

Zadnjih 30 let je bilo zagotovo storjenega premalo, sicer se ne bi o tem pogovarjali, je dejal Šarec, a poudaril, da ni res, da se nič ne premika. Pri tem je navedel, da Stanovanjski sklad RS trenutno gradi 1500 novih najemnih stanovanj, še 1500 pa jih načrtuje, poleg tega je z novim stanovanjskim zakonom predvidena ustanovitev javne najemniške službe, prek katere bi v javni najem lahko prišla prazna zasebna stanovanja.

Koliko bo slednjih, bomo videli, je dejal premier in bil pri tem sicer zadržan do ocene resornega ministrstva in geodetske uprave, da bi lahko bilo teh stanovanj 20.000. Ocenil je, da bi lahko vključitev v to shemo spodbudili z davčnimi olajšavami.

Iz predvidenega novega stanovanjskega zakona je premier navedel tudi zamenjavo neprofitne najemnine s stroškovno, s katero naj bi republiški in občinski stanovanjski skladi dobili dovolj denarja za vzdrževanje obstoječih in gradnjo novih stanovanj, ter možnost višjega zadolževanja skladov za gradnjo stanovanj.

Predvidena so tudi državna jamstva za posojila za stanovanjske zadruge in tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Glede tega je premier ministrstvu za finance naročil pripravo posebnega zakona o jamstveni shemi, kar da bo hkrati tudi odgovor na nedavni ukrep Banke Slovenije, ki je banke omejila pri odobravanju posojil državljanom.

Trček je ocenil, da je "norost" siliti ljudi, da se zakreditirajo za 30 let za nakup predragih stanovanj, in poudaril, da bi se morale prioritete države na stanovanjskem področju odražati tudi v državnem proračunu.

Glede prenosa zemljišč z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Stanovanjski sklad RS je Šarec povedal, da je poleg treh zemljišč, ki so že bila prenesena - V Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici, kjer je po trenutnih načrtih predvidenih skupno 589 stanovanj in 90 vrstnih hiš - predviden prenos še šestih zemljišč. Gre za zemljišča v Ljubljani, na Vrhniki, v Zgornjih Gameljnah in v Šmarjah pri Kopru, kjer bi lahko zraslo skupno 1160 stanovanj.