Zorčič: Priča smo razgradnji pravnega sistema, ki si ga vlada podreja za dosego svojih strankarskopolitičnih ciljev

Predsednik DZ je v uvodnem nagovoru udeležencev 47. Dnevov slovenskih pravnikov, ki so ga objavili tudi na spletni strani DZ, ocenil, da je epidemija globoko zarezala v življenja in družbo. Ne glede na to pa "ne smemo pozabiti svobodnega duha ustavne ureditve in družbenega sistema, za katerega smo se odločili pred tridesetimi leti, saj bomo le tako našli pravo interpretacijo pravil". "Pravo pa bo lahko odigralo svojo vlogo zagotavljanja predvidljivosti in enakosti pred zakonom. Epidemija nam je v tem oziru nastavila ogledalo," je dejal.

Za uspešno in dobro delujočo družbo, za zagotavljanje posameznikovega dostojanstva in njegove pravne varnosti je zaupanje državljank in državljanov v pravno državo izjemnega pomena, meni Zorčič. "Pravo, njegova avtonomija in avtoriteta, so zato na preizkušnji, in storiti moramo vse, da ga obvarujemo in da ga spoštujemo," je bil jasen.

Tega pa se mora zavedati najprej oblast. Ampak če vlada ne spoštuje zakonov, če "pod praznim izgovorom nesklenjene pogodbe" ne spoštuje zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki ga Zorčič označuje za enega pomembnejših zakonov s področja zagotavljanja medijske svobode, in če ne spoštuje sedmega protikoronskega zakona glede STA in če se vlada vmešava v izbiro delegiranih tožilcev, v zvezi s tem ne spoštuje sodb vrhovnega sodišča, "potem je očitno, da smo v teh težkih epidemioloških časih priča tudi razgradnji pravnega sistema, ki si ga vlada tako kot nekoč v prejšnjem sistemu podreja za dosego svojih strankarskopolitičnih ciljev", je bil oster predsednik DZ.

Dotaknil se je tudi izbirnih postopkov za sodnike in poudaril, da je v ustavni demokraciji nosilec varstva pravic in pravne države v najširšem pomenu sodnik, zato njegov položaj zahteva zagotovitev popolne neodvisnosti, tako v relaciji do strank postopka kot tudi nasproti drugim vejam oblasti. Razprava o umiku izvolitve sodnikov iz državnega zbora tako ni nova, a nič manj aktualna. "Vendar se v njej nismo premaknili niti za mišjo dlako," je ugotavljal.

"Menim, da je nastopil čas ne le za razpravo o tem, temveč za konkreten premislek, kako spremeniti sistem izvolitve v sodniško funkcijo," je ob tem dejal Zorčič in poudaril: "Zavedati se je treba, da sodniki lahko odločajo tudi o odgovornosti funkcionarjev v vladi in parlamentu. Neodvisno pa lahko sodnik odloča samo takrat, ko ne obstaja bojazen o tem, da bi lahko njegove odločitve vplivale na njegovo imenovanje, napredovanje ali razrešitev."

Govor je sklenil s prepričanjem, da udeležence srečanja vodi globoko prepričanje v temeljne postulate ustavnosti in zakonitosti, pravičnosti in poštenosti, zato verjame, "da si lahko kot družba in posamezniki vendarle obetamo krepitev pravne države in vsestranski napredek naše družbe".

V sklopu prvega dne pravniškega srečanja so podelili tudi stanovske nagrade. Priznanje za življenjsko delo sta prejela Ludvik Toplak in Vladimir Balažic, priznanje za pravnico leta Katja Škrubej, priznanje mlademu pravniku Iztok Štefanec, priznanje za delo v Zvezi društev pravnikov Slovenije ali njenih članih pa Maja Habjanič.