Ljubljanski župan Zoran Janković je 5,3 milijona evrov težak aneks podpisal že 23. decembra lani in s tem dal lepo božično darilo lastniku Makro 5 Gradnje Rajku Žiganteju. Je pa občina to za nekaj tednov zamolčala širši javnosti, domnevno iz obzirnosti do meščanov Ljubljane, ki jim ni hotela pokvariti praznikov. Z aneksom so bila gradbincu priznana nepredvidena dela, Janković pa vztraja, da niso priznali povišanja cene, temveč so le plačali dodatno naročena dela.

Kakorkoli želi to okarakterizirati, dejstvo ostaja, da se je projekt Ilirija s tem podražil s prvotno predvidenih 53 milijonov evrov na sedanjih 62,5 milijona evrov (oboje z DDV). Prvotna ocena stroškov gradnje je bila še precej nižja, 33 milijonov evrov, a sta čas in slovenska gradbena praksa prispevala svoje.

Osnovna pogodba je bila podpisana 11. februarja 2022, komaj tri mesece kasneje pa je že prišel prvi aneks. 17. aneks skoraj mora biti zadnji – zaključek del je predviden za 31. januar, februarja pa naj bi bila Ilirija končno odprta. Zamik otvoritve je namreč še ena stvar, ki jo je prinesla nova podražitev, ob tem da objekt Ilirije še vedno nima uporabnega dovoljenja.

Športni kompleks na obrobju ožjega centra prestolnice je sicer projekt, ki je kar pisan na kožo županu Jankoviću. Megalomansko zastavljen in za »javni« blagor je še en spomenik županu, ki se rad postavlja z vsem, kar je bilo v že skoraj 20 letih njegovega vodenja glavnega mesta zgrajenega ali obnovljenega.

Nič zato, če ni ravno najbolj nujna stvar, ki jo mesto potrebuje, samo da je veliko in vpadljivo, da lahko Janković na otvoritvi ponosno pozira pred novogradnjo in se nato v mestnem glasilu hvali s še eno novostjo, ki jo je Ljubljana dobila po njegovi zaslugi. Tudi če je to samo še ena nova garažna hiša, ki je menda tisto, kar Ljubljana najbolj potrebuje, ne pa bolj učinkovit javni prevoz, nova najemniška stanovanja in prenova razpadajoče infrastrukture.

Tudi ni važno, ali je delo kakovostno opravljeno (žalosten primer je klavrna izvedba del v novi stanovanjski soseski Rakova Jelša II) ali usklajeno s lokalnim prebivalstvom. Pred dobrim tednom je župan arogantno zavračal očitke stanovalcev soseske Sibirija, ki jim je prenova ulice otežila življenje, in hotel še, da se odpovedjo delu dvorišča v zameno za pločnik.

Pa slednji projekt načeloma še lahko pohvalimo, saj je prenova cestišča dejansko potrebna in bi morala koristiti ljudem, ki na ulici živijo ali jo uporabljajo. Ceste so sicer nekaj, čemur Jankovićeva občina ne daje prednosti, izjema so tista v središču, ki so najbolj na očeh. In ko se kaka cesta prenovi ali na novo zgradi, je pogosto slabo narejena, o čemer pričajo razpoke in druge pomanjkljivosti na sveže prenovljeni Ižanski cesti.