Revija Reporter
Slovenija

ZNP: Interni posnetki intervjujev ne morejo biti predmet prodaje

STA

12. feb. 2015 7:39 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

V stečajni masi zapuščine za pokojnim nekdanjim urednikom Maga Danilom Slivnikom je tudi posnetek intervjuja z nekdanjim finančnikom Elana Pavlom Kodrom. Avtorja intervjuja nasprotujeta njegovi prodaji, dogajanje pa odpira tudi vprašanja o lastništvu, avtorskih pravicah novinarjev in pravicah intervjuvancev.

Gre za kaseto s posnetkom intervjuja, ki sta ga leta 1994 s Kodrom opravila tedanja novinarja Slovenca Janez Markeš in Vida Kocjan, na njem pa so tudi deli, ki jih Koder ni avtoriziral in niso bili del objavljenega intervjuja, so zapisali v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). Kaseto so našli v sefu pokojnega Danila Slivnika, vsebina sefa pa je predmet stečajne mase.

Stečajni upravitelj bo "potipal trg" o interesu za nakup posnetka

Kot je za STA pojasnil stečajni upravitelj Slivnikovega premoženja Gregor Bele, mora upravitelj tisto, kar je v stečajni masi, tudi prodati, saj mu to nalaga zakon. A to še ne pomeni, da je kaseta s posnetkom intervjuja že naprodaj, saj je najprej treba oceniti njeno vrednost. To bodo storili tako, da bodo razpisali nezavezujoče zbiranje ponudb, pri čemer gre po Beletovih besedah zgolj za "tipanje trga", ali sploh obstaja interes za nakup in po kakšni ceni.

Sodišče je po njegovih besedah že izdalo sklep, da se izvede ta postopek zbiranja ponudb, na podlagi katerega bodo lahko ocenili vrednost premoženja. Stečajni upravitelj mora zbiranje ponudb razpisati v osmih dneh od pravnomočnosti sklepa sodišča, kar je po Beletovih besedah predhodni postopek pred morebitno prodajo.

Avtorja intervjuja se sklicujeta na avtorske pravice

A prodaji te kasete med drugim nasprotujeta Markeš in Kocjanova.

Markeš poudarja, da je kaseta njegova osebna last, dal pa jo je Slivniku v varstvo, en izvod pa tudi Kocjanovi. "To so moje avtorske pravice, to je moje delo," je za STA dejal Markeš, ki še ne, kako bo prišel do svoje lastnine. Kot pravi Markeš, je kaseto Slivniku v varstvo dal zato, ker so bile na posnetku "zelo težke trditve".

Na avtorske pravice se sklicuje tudi Kocjanova, ki, kot so sporočili iz ZNP, dovoljenja za takšno prodajo ni dala, prav tako se ni odrekla avtorskim pravicam. Je pa sodišče in stečajnega upravitelja pozvala, naj posnetka ne prodaja.

Stečajni upravitelj Bele medtem pojasnjuje, da se je Kocjanova nanj obrnila po tem, ko je sodišče že izdalo sklep o postopku zbiranja ponudb. Tako kaseta zaenkrat ostaja del stečajne mase in mora upravitelj ta postopek izpeljati. Avtorja intervjuja pa lahko na sodišču prijavita izločitveno pravico. Če jima bo ta priznana, bodo posnetek izročili njima, sicer bo šel v prodajo.

Ali imajo intervjuvanci pravico, da si pred objavo premislijo?

V ZNP ob tem opozarjajo, da interni posnetki intervjujev ne morejo biti predmet prodaje, saj je treba je spoštovati pravico intervjuvanca, da deli intervjuja, ki jih ni avtoriziral, ne pridejo v javnost. "In če se takšen posnetek proda na dražbi, se praviloma zgodi ravno to," so zapisali. Zato k ukrepanju v takšnih primerih pozivajo tudi varuha človekovih pravic, medtem ko je informacijski pooblaščenec že sporočil, da bi bila prodaja sporna z vidika zakona o varovanju osebnih podatkov.

Za profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marka Milosavljeviča pa je sporna tudi praksa avtoriziranja intervjujev, kadar gre za izrečene trditve, glede katerih si intervjuvanec pozneje premisli. Izkušeni sogovorniki morajo že v fazi pogovora vedeti, da so te stvari namenjene javni uporabi, poudarja Milosavljevič, ki se sprašuje, kako bi bilo videti, če bi si intervjuvanec naslednji dan po intervjuju na televiziji premislil glede izrečenih besed.

Na posnetku "zelo težke trditve"

A ravno to naj bi se zgodilo v omenjenem intervjuju. Koder naj bi namreč v intervjuju zatrdil, da je Milan Kučan v času vodenja slovenskega centralnega komiteja od Elana prejel različna darila v vrednosti 400.000 tedanjih nemških mark. Pozneje pa je Koder prosil, naj se teh trditev ne objavi.

Posnetek je bil kljub temu že predvajan v javnosti, in sicer leta 2000 na parlamentarni preiskovalni komisiji pod vodstvom Franca Pukšiča. Po Markeševih besedah so tedaj citate iz neavtoriziranega dela intervjuja zlorabili in želeli uporabiti proti tedanjemu predsedniku republike Kučanu, a je Koder omenjeni tonski zapis leta 2000 označil za manipulacijo, Kučan pa je navedbe zanikal.

Da je Kodrove izjave preveril in so se izkazale za lažne, je za STA zatrdil tudi Markeš. Medtem pa je Koder, ki trenutno prestaja zaporno kazen na Dobu, v nedavnem intervjuju s Kocjanovo za Demokracijo znova ponovil omenjene očitke na Kučanov račun.

 

Objavljamo izjavo ZNP:

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) nasprotuje prodaji avdio kasete s posnetkom intervjuja z nekdanjim finančnikom Elana Pavlom Kodrom, ki sta ga leta 1994 z njim opravila takratna novinarja Slovenca Vida Kocjan in Janez Markeš (poznejši Slivnikov sodelavec). Možnost prodaje posnetka je 6. februarja za Finance napovedal stečajni upravitelj Gregor Bele, ki vodi postopek stečaja zapuščine za pokojnim nekdanjim odgovornim urednikom Maga Danilom Slivnikom.

Gre za interni posnetek, ki ga je stečajni upravitelj našel v Slivnikovem sefu in je po pojasnilu Kocjanove za ZNP nastal zgolj kot pomoč pri pripravi intervjuja. Na njem so tudi deli, ki jih Koder ni avtoriziral in niso bili del objavljenega intervjuja. Kdo je sicer Slivniku dal posnetek, Kocjanovi kot soavtorici intervjuja ni znano.

Bolj kot za konkreten primer gre sicer tukaj za načelno vprašanje, ali so lahko tovrstni posnetki predmet prodaje na javnih dražbah. ZNP je mnenja, da ne morejo in ne smejo biti. Treba je spoštovati pravico intervjuvanca, da deli intervjuja, ki jih ni avtoriziral, ne pridejo v javnost. In če se takšen posnetek proda na dražbi, se praviloma zgodi ravno to. Zato ZNP k ukrepanju v takšnih primerih poziva tudi Varuha človekovih pravic. Informacijski pooblaščenec RS pa je že sporočil, da bi bila prodaja sporna z vidika zakona o varovanju osebnih podatkov.

Treba je spoštovati tudi avtorske pravice novinarjev. Če se ti niso odrekli svojim avtorskim pravicam ali jih prenesli drugam, potem je takšen posnetek njihova last in se nikakor ne more prodajati brez njihovega dovoljenja. Kot  je v konkretnem primeru ZNP pojasnila Kocjanova, dovoljenja za takšno prodajo ni dala, prav tako se ni odrekla avtorskim pravicam, je pa sodišče in stečajnega upravitelja preko odvetnika pozvala, naj se posnetek ne prodaja. ZNP zato pričakuje, da bosta sodišče in stečajni upravitelj spoštovala ta poziv.

Upravni odbor ZNP