Žled, sneg, poplave: 2014, leto naravnih katastrof

Slovenijo so konec januarja in v začetku februarja zajele močne padavine. Največ snega je zapadlo na Gorenjskem, predvsem Notranjsko, pa tudi druga območja po državi pa je zajel ledeni dež oz. žled. Ledeni oklep in posledično dolgotrajni izpad elektrike ter prekinjene telekomunikacijske in prometne poti so ohromile življenje po državi, nekatera območja so bila dlje časa odrezana od sveta, posledice žledoloma pa so bile katastrofalne. Predvsem na Notranjskem so še isti mesec sledile prve večje poplave letos.

Poplave, sneg in žled so v Sloveniji med 30. januarjem in 27. februarjem 2014 povzročili za 429 milijonov evrov škode. Ker je skupna škoda presegala 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka države, kar je okoli 210 milijonov evrov, je Slovenija lahko kot članica EU zaprosila za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada EU. Slovenija končni odgovor pričakuje v začetku leta 2015, dobila pa naj bi 18,4 milijona evrov.

Zimska ujma je prizadela občine v 11 slovenskih regijah. Od skupno 429 milijonov evrov škode je največ škode nastalo v gozdovih in na gozdnih cestah, in sicer za 214,3 milijona evrov. Skupna je bila v žledu prizadeta več kot polovica slovenskih gozdov in poškodovanih skoraj 10 milijonov kubičnih metrov lesa oz. 25 milijonov dreves, ki jih bo potrebno posekati. Najhujši žledolomi v preteklosti so bili le senca letošnjega, saj so poškodovali do največ osem odstotkov gozdne površine.

Po višini škode v letošnji zimski ujmi je sledila škoda na elektroenergetski infrastrukturi (80,5 milijona evrov), na več deset milijonov evrov je bila ocenjena tudi škoda v gospodarstvu, na železniški infrastrukturi in vodotokih, večmilijonska je bila škoda na stvareh, državnih cestah in kulturni dediščini.

Tudi poletje vremensko ni bilo prijazno. Zaradi stalnega dežja so največ škode utrpeli kmetijski pridelovalci. Škoda v kmetijstvu se je še stopnjevala s prvimi jesenskimi poplavami v septembru, ko je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ocenila, da se bodo posledice moče poznale več let.

Poplave med 12. in 16. septembrom so prizadele 125 občin vzhodne polovice države, skupna ocenjena škoda je znašala nekaj manj kot 154 milijonov evrov brez DDV, s čimer je presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov letnega državnega proračuna in tako dosegla limit za pomoč države v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Oktobra in novembra so sledile nove poplave. Poplave med 21. in 24 oktobrom so prizadele 16 občin, od tega predvsem Tolminsko, Poljansko dolino in del Ljubljane, skupno ocena škode pa naj bi bila znana v teh dneh. Prav tako še ni znana skupna ocena škode po poplavah, ki so 32 občin prizadele med 6. in 14. novembrom. Zbiranje podatkov po novembrskih poplavah se je zaključilo 17. decembra, v teh dneh pa poteka preverjanje regijskih komisij na terenu.

Odločneje se je v jeseni na razmere ob ujmah odzvala vlada Mira Cerarja. Ožja delovna skupina je konec novembra predstavila program najnujnejših protipoplavnih ukrepov, ki se že izvajajo. Za nujna interventna dela je na voljo 12 milijonov evrov, za redno vzdrževanje pa bo v letu 2015 namenjenih 25 milijonov evrov. Večjo poplavno varnost v prihodnje pa bo zagotovil srednjeročni in dolgoročni načrt poplavne varnosti, ki naj bi bil končan v drugi polovici leta 2015.

Da je bilo leto 2014 izstopajoče po količini padavin, kažejo tudi podatki Agencije RS za okolje (Arso), kjer po doslej zbranih podatkih ocenjujejo, da je bilo leto 2014 na ravni Slovenije najbolj namočeno po rekordno mokrem letu 1937. Po letu 1961, ko imajo na voljo zanesljive meteorološke podatke, je bilo podobno namočeno le leto 1965. Hkrati je bilo leto 2014 v Sloveniji po podatkih Arsa tudi rekordno toplo.

Vremenske ujme niso nič posebnega, vsako leto se v Sloveniji pojavi kakšna, je STA dejal klimatolog na Arsu Gregor Vertačnik. V Sloveniji se pojavljajo poplave, suše, zadnja leta so vse bolj pogosti vročinski valovi, medtem ko je hudega mraza manj, kot ga je bilo nekoč, kar je skladno s trendom ogrevanja ozračja.

Glede neurij s točo podatki agencije za okolje ne kažejo na kakšen trend navzgor ali navzdol, medtem ko se pri poplavah kaže večja pogostost v zadnjih 20 letih, kot pred desetletji, kar je po Vertačnikovih besedah zelo zanimivo glede na to, da se tudi število suš v zadnjem času povečuje.

"Verjetno se bodo ti trendi vsaj deloma nadaljevali. Pričakovati je, da bodo vročinski valovi vse bolj izraziti in vse pogostejši. Verjetno se bomo tudi še pogosteje spadali s poletno sušo. Kar zadeva višino padavin, projekcije podnebnih sprememb kažejo na splošno zmanjšanje količine oz. verjetno zmanjšanje količine padavin poleti in povečanje količine padavin v zimskem času. To je najbolj verjetni scenarij, ki je sicer manj zanesljiv, kot je dviganje temperature, pa vendarle," pravi klimatolog Vertačnik.