Na sestanku pri Bratuškovi tudi o težavah pri odpravi posledic ledene ujme

Premierka je na sestanek, ki ravnokar poteka, povabila predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika DZ Janka Vebra, resorne ministre, poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana, predsednika Gasilske zveze Slovenije Jošta Jakšo, načelnika generalštaba Slovenske vojske Dobrana Božiča, direktorja Elesa Aleksandra Mervarja in predsednika uprave Elektra Ljubljana Andreja Ribiča.

Predsednik DZ Veber želi na sestanku pridobiti čim več konkretnih informacij o tem, kako bodo pristopili k normalizaciji razmer na območjih, ki jih je prizadela ujma, je dejal pred sestankom. Za DZ bo to zelo pomembno, saj so že sklicane seje delovnih teles, ki bodo to gradivo obravnavala.

Tako Veber pričakuje, da bo čim prej pripravljeno tudi vse potrebno za morebitne spremembe zakonodaje za odpravljanje posledic ujme, nakar lahko načrtujejo morebiten sklic izredne seje DZ.

Kmetijsko ministrstvo bo s svojimi službami danes podalo informacije glede stanja vodotokov, gozdov in načrtovanih sanacijskih delih v naslednjih tednih in mesecih, je pred sestankom povedal minister Dejan Židan.

Minister verjame, da bo pri odpravljanju posledic ujme potreben tudi interventni zakon, a šele takrat, ko bo znana ocena škode. Bolj natančna ocena bo po njegovem mnenju znana v nekaj tednih.

Potrebe po popravkih državnega proračuna zaradi škode, ki jo je povzročila ujma, pa za zdaj minister ne vidi, saj verjame, da bodo skušali pridobiti dve vrsti evropskih sredstev. Na prvem mestu navaja sredstva, ki jih imamo na razpolago kot država, ki je utrpela hudo škodo, pri čemer po Židanovem mnenju obstaja verjetnost, da bodo lahko tokrat segli po novi shemi, ki omogoča akontacije.

Spomnil je še na relativno ugodna posojila, ki so jih nekatere države po naravnih katastrofah prejele od vsaj dveh mednarodnih institucij, to je razvojne in investicijske banke. Vlada je ministra za finance Uroša Čuferja že minuli teden pooblastila za začetek pogovorov z obema institucijama, je še povedal Židan.

Šestan pa je med zadevami, ki jih namerava na sestanku izpostaviti, navedel težave pri ocenjevanju škode ter nujnost oblikovanja enotnega programa sanacije gozdov ter elektroomrežja, saj so sedanje rešitve zgolj začasne. Spomnil je, da so številnim prebivalcem elektriko za zdaj zagotovili le s pomočjo agregatov.

V zvezi s tem Šestan želi, da se na današnjem sestanku doreče tudi vprašanje zagotavljanja goriva, ki poganja te agregate, saj to povzroča visoke stroške. "Trenutno te stroške večinoma krijejo elektrodistributerji, a ponekod bo tovrstno zagotavljanje energije trajalo še nekaj časa, dokler dokončno ne sanirajo omrežja. Ponekod bodo agregati v rabi mesec dni," je opozoril. Kot je dejal za STA, bi po njegovem mnenju morali sprejeti interventni zakon.

Žled je sicer poškodoval ogromen del elektro omrežja po državi. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je v četrtek dejal, da je na območju Elektra Ljubljana 753 kilometrov poškodovanih daljnovodov in 1278 poškodovanih stebrov in drogov. Na območju Elektra Celje 760 kilometrov poškodovanih daljnovodov, na območju Elektra Primorske pa 295 kilometrov. Eles pa ima 41 poškodovanih stebrov.

Škoda na elektrodistribucijskem sistemu, ki je nastala zaradi žleda in podrtih dreves, po prvih ocenah znaša približno 27 milijonov evrov, medtem ko je je na prenosnem sistemu Elesa za devet milijonov evrov. Direktor Elesa Aleksander Mervar bo na današnjem sestanku med drugim predstavil prav podatke o škodi. V Elesu ocenjujejo, da bodo nastalo škodo na prenosnem omrežju sanirali do maja.