"Današnja slika je bistveno drugačno od tiste, ki ste jo doživeli pred približno štirimi meseci. Takrat je ta kraj kazal čisto drugačno sliko, ukleščen je bil v led, daljnovodni stebri so bili podrti, po tleh so bili vodniki, cela Notranjska je bila brez napajanja," je na takratne razmere danes spomnil direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič.
Ljubljanskemu elektrodistributerju, ki je bil od petih distribucij tudi najbolj prizadet, je takrat v enem tednu postavil havarijski daljnovod, ki ga zdaj umikajo.
Medtem pa so zgradili nov 110-kilovoltni daljnovod, del daljnovoda Kleče-Logatec. Novih je devet stebrov, nova so stojna mesta, daljnovod je že pod napetostjo, je ob današnjem ogledu saniranega daljnovoda na cesti proti Zaplani pojasnil Ribič.
Saniran daljnovod si je ogledala tudi predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle. Kot je spomnila Bratuškova, je bila zadeva pred štirimi meseci bistveno drugačna - stebri, ki se zdijo praktično neuničljivi, so bili na tleh, kot da so iz plastelina.
"Stvari so se dokaj hitro urejale in se bodo normalizirale, vsi skupaj pa se bomo morali vprašati, kaj bo treba v nadaljevanju spremeniti, da takšnih stvari ne bo vedno več," je poudarila. Bratuškova je ob tem spomnila na nadčloveške napore, da se je takrat življenje stabiliziralo, zdaj pa čim bolj normaliziralo.
Nov daljnovod je Elektro Ljubljana stal 320.000 evrov, havarijski oz. začasni pa 180.000 evrov. Samo na tem mestu je škoda polmilijonska. Skupno škodo, ki jo je družba utrpela v ujmi, ocenjujejo na okoli 25 milijonov evrov. Doslej so za sanacijo, ki bo popolnoma končana do konca prihodnjega leta, že namenili osem milijonov evrov.
Po Ribičevih pojasnilih bodo do jeseni zgradili še nov vzporedni daljnovod, treba bo zgraditi 15 stebrov in potem bo Notranjska napajana tako, kot je bila pred havarijo.
Medtem je družba sanirala približno 20 odstotkov oz. dobra dva kilometra od porušenih 11 visokokonapetostnih daljnovodov in 80 odstotkov oz. 200 kilometrov daljnovodov srednje napetosti. Pri sanaciji so pokablili okoli 135 kilometrov srednjenapetostnih daljnovodov, medtem ko na prostozračne odpade 65 kilometrov. Na nizkonapetostni ravni je bilo poškodovanih okoli 460 kilometrov omrežja, doslej so sanirali približno 30 odstotkov.
"Delamo s precej pospešenim tempom. Mislim, da bomo do konca leta obnovili tri četrtine porušenega omrežja, zaradi finančnih težav pa obnova ne bo tako hitra in bo trajala nekje do konca prihodnjega leta," je še dejal Ribič.
Sanirani daljnovod sta si danes med drugim ogledala tudi minister za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Roman Jakič in državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Bojan Kumer.
Notranjska je bila v februarski ujmi najbolj prizadeta, pod težo žleda je klonilo drevje, pa tudi daljnovodni stebri. Mnogi so zaradi tega brez električne energije ostali po več dni.