Židan: Med Fajonovo in Brglezom ni trenj, "stranka deluje enotno"

Židan je v pogovoru za časnik med drugim spregovoril o prihajajočih evropskih volitvah, na katerih si SD želi izvolitev dveh poslancev z njihove liste, katere nosilka je Tanja Fajon. Na namigovanja o trenjih v SD, predvsem med Fajonovo in Milanom Brglezom pa je zagotovil, da "stranka deluje enotno".

Židan ostaja zagovornik EU, saj da "boljše možnosti od EU nimamo". Je pa opozoril, da se multilateralizem, v katerega smo Evropejci tako zelo verjeli, lomi. "Ves čas smo živeli v prepričanju, da je obstoj moderne povojne Evrope, ki so ji pri demokratičnem in družbenem razvoju v pomembni meri pomagale ZDA, neomejen. Zdaj se kaže, da to ne bo tako. Sami smo dolžni zagotavljati lastno varnost in demokracijo v Evropi," je izpostavil.

Ob kritikah na račun držav iz višegrajske skupine, ki da so se pri vprašanju migracij odrekle evropski solidarnosti, pa je Židan ocenil, da je bil odziv teh držav "šele drugi korak". "Ne opravičujem premika od temeljev EU, ki se je zgodil v nekaterih evropskih državah. A danes iz Bruslja kazati s prstom na tiste države, ki so naredile ta odmik, in jih pozivati, naj se vrnejo k evropskim vrednotam, hkrati pa nase ne prevzeti krivde, je shizofreno stanje," je povedal. Pojasnil je, da so prvi korak "naredile evropske države, ki so dovolile oborožene konflikte na pragu EU, od koder ljudje danes bežijo".

Glede omejevanja nezakonitih migracij in protestnega shoda proti sprejemno-registracijskemu centru, ki ga je podprl župan Emil Rojc, pa je Židan dejal, da "če ljudje ne dobijo zadostnih informacij, če nimajo možnosti za resnični dialog in soodločanje, se pojavita strah ter nezaupanje". SD sicer shodov ne podpira, je pa Židan dodal, da na trenutke pogrešajo "pozitiven način delovanja" nekdanjega državnega sekretarja Boštjana Šefica.

Židan je kot predsednik koalicijske stranke spregovoril tudi o predsedniku vlade Marjanu Šarcu, ki ga je označil kot osredotočenega, v času konjunkture pa da zna to prednost izkoriščati. "Ne znam pa ocenjevati, kako bi deloval v recesiji. Upam, da tega tudi ne bomo spoznali, saj si želim, da bo gospodarska rast prisotna daljši čas. Slabih izkušenj z njim nimam," je dodal.

Spregovoril je tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih. Pri zdravstvu meni, da smo zdaj na točki preloma, ko smo "zmožni financirati več". Treba pa je odpraviti še neučinkovito vodenje javnih zavodov. Obenem je posvaril pred politizacijo zdravstva. "Če bomo pristali na to, da je v javnem zdravstvenem sistemu vse slabo, sledi privatizacija zdravstva," je dodal.

Pri uresničevanju ustavne odločbe o financiranju zasebnih osnovnih šol pa veliko odgovornost pripisuje Levici: "Če se bo zgodilo, da nas Levica na tej točki ne bo podprla, se moramo zavedati, kaj bo rezultat. Zadeva bo urejena drugače, mogoče z neposredno odločitvijo ustavnega sodišča, kar ni prava pot."