Zemljarič spet vpije in grozi s tožbo, o svojem lobiranju pa se noče pogovarjati

Fotograf Primož Lavre mu je pojasnil, da je na javni površini, zato ga ima pravico fotografirati. Toda jeze ni bilo konec. Daleč so časi, ko je imela za kaj takega ekskluzivno pravico tajna policija, ki jo je nekaj let vodil tudi Zemljarič.

Vplivnega strica iz ozadja je razburilo, ker smo mu sledili na parkirišče, kamor je odšel po neke dokumente. Želeli smo, da nam predstavi projekt Izolski otok, o katerem se je pogovarjal z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom.

Z Zemljaričem smo spregovorili nekaj besed že nekaj minut pred tem v okrepčevalnici Zoki pod WTC-jem na Dunajski cesti, kjer je takrat sedel sam za mizo:

»Pozdravljeni, g. Zemljarič, jaz sem novinar Reporterja Igor Kršinar in bi ras z vami govoril v zvezi s projektom Izolski otok in lobiranji.«

»Kdo ste vi?«

»Igor Kršinar, novinar Reporterja. Rad bi se z vami pogovoril o projektu Izolski otok, ki ste ga predstavili na ministrstvu.«

»Sem dogovorjen z vašimi, da jim bom to predstavil.«

»S kom od naših pa ste dogovorjeni, g. Zemljarič?«

»Tega pa vam ne povem. Tudi vi mi niste povedali svojega imena.«

»Sem povedal, Igor Kršinar.«

»Kršinar, hvala lepa. Veliko pišete napačnega o meni.«

»Saj mi lahko poveste, kaj je narobe.«

»Ne bom. Me niste prej vprašali za resnico, zdaj pa ne bom govoril. Zdaj pa se bova pogovarjala drugje. Hvala. Mi je žal, ker zgledate kulturen človek.«

Čez čas se je Zemljariču pridružila novinarka Financ Petra Sovdat, s katero sta bila dogovorjena. Kmalu za tem pa je od mize vstal Zemljarič in se odpravil proti parkirišču. Ker je pri novinarki pustil svojo torbo, smo sklepali, da je stopil po neke dokumente. Želeli smo ga še enkrat vprašati, če bi jih tudi Reporterju pokazal. Takrat pa se je razjezil zaradi fotografiranja.

Mimogrede, Zemljariča je v omenjenem lokalu skrivaj posnela nacionalna televizija in posnetek predvajala v nedeljski oddaji TV Dnevnik. Tudi z avtorico prispevka, novinarko TVS Natašo Markovič, se ni bil pripravljen pogovarjati o svojem projektu Izolski otok oziroma ji je pogovor obljubil čez nekaj dni kar v istem lokalu: »Vsak dan sem tukaj!«

To je bil tudi razlog, da smo Zemljariča poiskali v okrepčevalnici Zoki. V lokalu nedaleč stran smo srečali še enega nekdanjega pripadnika SDV, ki je danes poslovnež, Draga Isajlovića. Po pozdravu sem se mu predstavil, nakar je odvrnil: »Saj ste se mi zdeli znani.«