V njej je kar 16 odstotkov od več kot 3000 vprašanih zdravnikov odgovorilo, da bodo v primeru sprejetja novele, ki bi jim prepovedovala opravljanje samoplačniških storitev pri zasebnikih, prenehali delati v javnem zavodu.

Anketa, ki jo je zbornica izpeljala v prvi polovici oktobra, je zajela 3522 zdravnikov in zobozdravnikov, ki so odgovarjali na 18 vprašanj, rezultati pa niso prav spodbudni za vlado in njen zakonski predlog.

Na omenjeno vprašanje, kako bi se odzvali, če zaposleni v javnih zavodih ne bi smeli več opravljati dodatnega dela zunaj javne mreže, jih je le 44 odstotkov odgovorilo, da bi nadaljevali z delom brez sprememb. 16,37 odstotka bi jih dalo odpoved, 11,15 odstotka bi jih zmanjšalo obseg dela v javnem zavodu, še 9,17 odstotka pa bi jih prešlo na zasebno delo brez koncesije. Potencialno bi lahko javno zdravstvo ostalo kar brez 800 zdravnikov.

Na anketno vprašanje, ali bi uvedba zakonskih omejitev glede dodatnega dela zdravnikov pripomogla k izboljšanju kakovosti in obsega zdravstvenih storitev v javnem sektorju, je skoraj 83 odstotkov anketiranih zdravnikov in zobozdravnikov odgovorilo negativno in poudarilo, da bi stanje izboljšali boljše plačilo in boljše delovne razmere, pa tudi povečanje števila zdravnikov in medicinskih sester ter večja fleksibilnost pri zaposlovanju.

Vprašani dvomijo, da lahko javni zavodi v tem trenutku zagotovijo večji obseg storitev – tako jih je odgovorilo 65 odstotkov. Še več, 67 odstotkov jih je dalo nezaupnico šefom, saj menijo, da so javni zdravstveni zavodi slabo ali zelo slabo vodeni, za kar krivijo prevelik politični vpliv, slabo organizacijo dela in neučinkovito upravljanje financ zavodov.

Novela s številnimi omejitvami in posegi v pravice zdravstvenih delavcev bi sicer lahko bila zrela za obravnavo na ustavnem sodišču, je opozoril pravnik dr. Rajko Pirnat, ki je bil v Delu kritičen do namere vlade, da z zakonom zbuja nezadovoljstvo med zdravniki, namesto da jih spodbuja k večji storilnosti.

Zakonu nasprotujejo skoraj vsa zdravniška združenja, nekateri zdravniki pa so se v svojem nasprotovanju angažirali čez vsako mero: prihaja namreč celo do pozivov h kolektivnim odpovedim delovnega razmerja zdravnikov v javnih zavodih, s čimer naj bi bolnišnice prisilili, da sprejmejo njihove zahteve.

Drugi se na sprejem zakona pripravljajo z ustanavljanjem zasebnih podjetij – letos jih je bilo ustanovljenih 121, najbolj aktivni pri tem pa so radiologi, ki že kar množično odhajajo iz javnega zdravstva.

To je naredilo več radiologov iz novogoriške bolnišnice, ustanovili so svoje podjetje, preko katerega bolnišnici zdaj po »tržnih« cenah ponujajo svoje storitve. Podobno katastrofalno je stanje drugje po državi, saj so radiologi skoraj povsod že šli med zasebnike in se zaposlili v zasebnih medicinskih centrih.

Prihaja pa nova grožnja javnemu zdravstvu – multinacionalke, ki so vse bolj aktivne v Sloveniji in že novačijo zdravnike v finančno najbolj privlačnih specializacijah.