Tri stranke sredinske opozicije, ki jo poleg KO sestavljata še sredinsko zavezništvo Tretja pot ter Levica, naj bi imele v 460-članskem parlamentu 248 sedežev, medtem ko naj bi jih imela PiS skupaj s skrajno desno Konfederacijo 212, kažejo izidi vzporednih volitev, objavljeni tik po zaprtju volišč ob 21. uri.
KO je glede na izide vzporednih volitev dobila 31,6 odstotka glasov, Tretja pot 13 odstotkov in Levica 8,6 odstotka. Za Konfederacijo naj bi glasovalo 6,2 odstotka volivcev.
"Vladavine PiS je konec," je ob objavi izida vzporednih volitev dejal vodja KO, nekdanji premier in nekdanji predsednik Evropskega sveta Tusk, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Tega mračnega obdobja je konec. Poljska je zmagala, demokracija je zmagala," je še dejal.
"Najsrečnejši človek na Zemlji sem," je izjavil Tusk, ki se je leta 2021 vrnil v poljsko notranjo politiko, da bi pomagal opoziciji znova na oblast.
Vodja PiS Jaroslaw Kaczynski pa je dejal, da še ne more reči, ali bo lahko njegova stranka še tretjič sestavila vlado. Na zadnjih volitvah leta 2019 je sicer PiS dobila 43,6 odstotka glasov.
"Vprašanje je, ali ta uspeh lahko prelijemo v tretji mandat. Tega v tem trenutku ne vemo, ampak moramo upati. Ne glede na to, ali bomo v vladi ali v opoziciji, pa bomo nadaljevali svoja prizadevanja in ne bomo dopustili izdaje Poljske," je dejal.
Na izide vzporednih volitev so se že odzvali v Evropski ljudski stranki (EPP), katere članica je Tuskova KO. "Poljaki so izbrali pravno državo, svobodne medije in sodstvo, apolitično vojsko in demokracijo, izbrali so Evropo," so zapisali na omrežju X.
Volilna udeležba je bila rekordna, okoli 73-odstotna. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bila na nekaterih voliščih precejšnja gneča.
Končni izidi volitev naj ne bi bili znani pred torkom.
Nato bo predsednik Andrzej Duda, ki prihaja iz doslej vladajoče stranke, podelil mandat za sestavo vlade. Pred volitvami je napovedal, da bo mandat najprej dal vodji zmagovalne stranke. Ta bo imel 14 dni časa, da v parlamentu dobi absolutno večino. Če mu to ne bo uspelo, drugega mandatarja imenuje parlament.
Tokratne volitve so po oceni več analitikov veljale za odločilne za prihodnjo usmeritev Poljske. PiS bi namreč v primeru zmage nadaljevala politiko, zaradi katere je Varšava že dlje časa v sporu z Brusljem. Predvsem gre za nesoglasja na področjih spoštovanja načel demokracije in vladavine prava, svobode medijev, migracij, pravic žensk in skupnosti LGBT.
Po drugi strani je opozicija napovedovala spremembe, krepitev demokracije, pravne države in zahodnih vrednot. Tusk je pred volitvami obljubil, da bo ponovno vzpostavil dobre odnose z EU ter dosegel deblokado evropskih sredstev, ki so bila zamrznjena zaradi sporov Varšave z Brusljem. Napovedal je tudi legalizacijo splava.
Tusk je bil sicer med kampanjo deležen ostrih kritik s strani vladajoče stranke, češ da je "utelešenje zla" in "izdajalec poljskega naroda, ki sledi le interesom Bruslja in Berlina".
Poleg volitev je danes potekal tudi referendum, na katerem so Poljaki glasovali o tem, ali se strinjajo s privatizacijo podjetij v državni lasti, zvišanjem upokojitvene starosti na 67 let, odstranitvijo ovir na poljski meji z Belorusijo in solidarnostno shemo EU o prerazporejanju migrantov.
