"V naslednjih dneh pričakujemo porast števila bolnikov. Vrha epidemije danes še ne moremo napovedati," je v sredo dejal minister za zdravje Tomaž Gantar. Opozoril je, da se situacija lahko hitro poslabša, če ne bomo strogo upoštevali vseh navodil in ukrepov.
Po oceni Mateje Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana epidemija za zdaj poteka po sorazmerno optimističnih pričakovanjih, a bo več jasno konec tedna.
Kot je v sredo spomnila za TV Slovenija, se je na Kitajskem namreč izkazalo, da se je stanje začelo umirjati nekje po 12 dneh striktnih ukrepov. Tako bo, glede na inkubacijsko dobo virusa, vikend tisti, ki bo pokazal, ali se stanje kaj umirja, je menila. "Ker nekaj ljudi je sigurno bilo še v stiku takrat, ko smo uvedli ukrepe, in ti še vedno lahko zbolijo in razširjajo okužbo," je pojasnila.
V zadnjem tednu, ko testirajo samo osebe z znaki okužbe, je število novih potrjenih okužb sicer raslo za nekaj deset.
Po oceni infektologa Andreja Trampuža, ki sicer dela na Univerzitetni kliniki Charite v Berlinu, bo Slovenija v primeru 15-odstotne rasti okuženosti 7. aprila beležila skoraj 3400 okuženih. Ob predpostavki, da pet odstotkov okuženih potrebuje ventilator za pomoč pri dihanju, bo v tem primeru sredi aprila, ko naj bi dosegli kritično mejo, ventilatorje potrebovalo skoraj 400 bolnikov, je pojasnil za TV Slovenija. Po njegovi oceni nas do vrha epidemije ločijo vsaj še štirje tedni.
Infektologinja Bojana Beović pa je povedala, da projekcije pripravljajo tudi v Sloveniji. Po njenih besedah jih pripravlja predvsem IJS na podlagi podatkov o številu okuženih, pa tudi o številu hospitaliziranih. Za TV Slovenija je povedala, da so te napovedi podobne Trampuževim, še posebej, če državljani ne bodo upoštevali ukrepov.
Medtem se v javnosti pojavlja kar nekaj različnih modelov in projekcij poteka epidemije, izračuni so se lotili tudi nekateri strokovnjaki, ki upoštevajo trenutne podatke o poteku bolezni in da se bodo državljani držali predpisanih ukrepov.
Profesor matematike na Univerzi na Primorskem Dragan Marušič je na primer v videopredavanju, ki ga je objavil minuli teden, ocenil, da morda nismo več daleč od točke preloma, ko se bo začelo število na novo okuženih zmanjševati.
Sodelavec odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan (IJS) Matjaž Leskovar pa je v torek napovedal, da bi se lahko epidemija covida-19 ob upoštevanju ukrepov končala sredi aprila, zadnji bolniki pa bi bolnišnice zapustili v sredini maja. To pa po njegovem velja le, če se bo vladne ukrepe strogo upoštevalo. Ker lahko ljudje sami preizkusijo model, lahko vidijo, kako že ena majhna sprememba parametrov izjemno vpliva na potek epidemije.
Opozarja sicer, da model, ki ga je oblikoval v prostem času, ne nudi resnih izračunov in da gre za grobo oceno. Razvoj kompleksnega epidemiološkega modela, ki upošteva krajevno in časovno odvisne interakcije med ljudmi, uvožene okužbe, lokalna žarišča, karakteristike širjenja virusa, je namreč zelo zahteven in zahteva številna znanja ter kvalitetne podatke o številu in lokaciji okuženih.
Prikaza podatkov o epidemiološkem stanju se je v minulih tednih lotilo tudi nekaj drugih posameznikov. Podatke o številu okuženih, testiranih in hospitaliziranih zbirajo tako z uradnih kanalov, kot sta vlada in Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa tudi iz medijev in poročanja posameznikov.
