ZD Velenje trdijo, da smrti 74-letnega pacienta ni bilo mogoče preprečiti

Od četrtka dalje je strokovni svet ZD Velenje obravnaval postopke zdravljenja 74-letnega bolnika, ki je dan prej zgodaj zjutraj umrl na poti v ZD Velenje, potem ko se je tja drugič v manj kot dveh urah sam peljal ob hudih bolečinah zaradi ledvičnih kamnov.

Kronologijo obravnave tega primera na strokovnem svetu in pridobivanja podatkov ter izsledke, ki jih lahko javno predstavi, je danes mestnim svetnikom na seji v Velenju predstavila Janja Fišter.

Med drugim je povedala, da so člani strokovnega sveta na izredni seji v ponedeljek poslušali posnetke vseh telefonskih pogovorov v dežurni ambulanti in ugotovili, da pogovori, ki so bili prevezani, niso bili posneti. Na podlagi poslušanih posnetkov novih izsledkov ni bilo, je dejala in povedala, da so pregledali tudi vso izdano dokumentacijo, ambulantni zapisnik, izdano napotnico pod nujno in izpolnjene protokole ob nujni intervenciji.

"Na podlagi celotne analize dogodka iz dostopnih podatkov - posnetke klicev na 112 in obdukcijskega zapisnika na tej točki še nismo prejeli - je strokovni svet sprejel naslednje zaključke: vzrok smrti in razlog iskanja zdravstvene pomoči pacienta v nujni medicinski pomoči ZD Velenje nista povezana. Smrti pacienta na žalost v nobenem primeru ne bi mogli preprečiti," je dejala Fišter.

"Mislim, da je obdukcija pokazala, da je bila anevrizma. In tudi če bi bil v reševalnem vozilu in tudi če bi bil v bolnišnici, mu nihče ne bi mogel življenja več rešiti," pa je svetnikom povedal direktor ZD Velenje Janko Šteharnik in ponovil prepričanje, da so v ZD Velenje "v dani situaciji delali najboljše".

Fišter je napovedala, da bo izveden tudi izredni zunanji strokovni nadzor, ki ga bo izvedla Zdravniška zbornica Slovenije. Kdaj bo ta opravljen, še ni znano. Je pa strokovni svet ZD Velenje glede dosedanjih izsledkov predlagal več izboljšav, med drugim snemanje telefonskih klicev na vseh telefonskih številkah v enoti nujne medicinske pomoči, natančnejše in bolj čitljivo beleženje izvidov ambulantnih pregledov in čim prejšnjo vključitev enote nujne medicinske pomoči ZD Velenje v dispečerski sistem zdravstva.

Po besedah Šteharnika ima ZD Velenje najboljšo ekipo nujne medicinske pomoči v državi in najboljšo opremo, a ima tudi nekaj smole, med drugim to, da Velenje nima svoje bolnišnice. Vnovič je opozoril na odsotnost e-kartona, s katerim bi imeli vpogled v zdravstvene podatke posameznika tisti trenutek, ko ta pomoč potrebuje.

"Če bo moja glava rešila ta sistem, jutri ne rabim biti več tukaj," je dejal Šteharnik, ki je svetu ZD Velenje že ponudil sporazumno prekinitev sodelovanja. A po poročanju N1 se je Šteharnik pripravljen odreči direktorskemu položaju le, če v ZD Velenje ohrani službo. To je tudi "sporazum", ki ga predlaga svetu zavoda. A ta za župana Velenja ni sprejemljiv, je poročal N1.

Glede njegovega sodelovanja z ZD Velenje je Šteharnik v izjavi medijem dejal, da bi moralo biti v interesu ZD, da on zaradi poznavanja področja ostane v ZD Velenje. Glede njegove petkove izjave, da reševalno vozilo ni taksi služba, pa je danes dejal, da za to izjavo še vedno stoji in da odrejanje prevozov določajo pravila zavarovalnice.

Velenjski župan Peter Dermol pa je glede Šteharnika v izjavi za medije dejal, da mu je predlagal, da povsem zapusti ZD Velenje, razlog pa ni neposredno povezan z zadnjim dogodkom. "Sva se pa že nekaj časa nazaj na nek način dogovorila, da bo potrebno zaradi zmanjšanega zaupanja javnosti, pa tudi mene osebno do zdravstvenega doma narediti potezo, ki na nek način pomeni logično posledico, da direktor zapusti svojo funkcijo," je dejal Dermol. In dodal, da sta s Šteharnikom zaenkrat še na nasprotnih bregovih.

"Krivdo prelagati na enega ali drugega je neodgovorno, tega se tudi sam zavedam. Je pa eskalacija v medijih zelo jasno pokazala, da je javnost do zdravstvene tematike zelo občutljiva. Predvsem pa ima na splošno v zdravstveni sistem v Sloveniji javnost zelo veliko nezaupanje," pa je župan dejal na seji mestnim svetnikom.

Tam je ocenil, da je zdravstvo v Velenju "na zelo visoki in zgledni ravni", da pa so anomalije, vnovič je bil kritičen tudi do komunikacije z javnostjo. Izpostavil je še, da ima Mestna občina Velenje, ki je sicer ustanoviteljica ZD Velenje, v sedemčlanskem svetu tega zavoda le dva predstavnika, zato bo predlagal spremembe odloka, da bi občina povečala število članov v svetu zavoda.

Dogodek v Velenju, ki se je zgodil v sredo, 29. marca, preiskuje tudi policija.

Mestni svetniki so se danes v ločeni točki seznanili tudi z letnim poročilom ZD Velenje za lani. Rezultat je zelo dober, tako poslovno kot kadrovsko, je ob tem ocenil Šteharnik. Realizacija je po njegovih besedah solidna, težko bi bila boljša, saj je to odvisno od kadra, ki ga pa v zdravstvu primanjkuje. Konec lanskega leta je bilo v ZD Velenje 409 zaposlenih, od tega skupaj 76 zdravnikov.

Med drugim je glede nenujnih reševalnih prevozov povedal, da je bil lani indeks realizacije glede na plan 373 in da so tudi zaradi tega podpisali pogodbo z zunanjim izvajalcem, saj da ni možno "stalno povečevati obsega tako vozil kot kadra". Glede ambulante za neopredeljene pa je dejal, da v ZD Velenje za te osebe trenutno dela že več kot ena ambulanta in da posledično ni več takšnega pritiska na redne ambulante, kot je bil prej.