Zaposleni v UKC Ljubljana so nepooblaščeni preverjali zdravstveno kartoteko Milojke Kolar Celarc

Portal Siol je namreč danes poročal, da je po ugotovitvah izrednega nadzora v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana več deset oseb decembra 2017 nepooblaščeno vpogledalo v zdravstveno kartoteko tedanje ministrice za zdravje Kolar Celarčeve po njenem prihodu na urgenco.

Informacijo je potrdila tudi Kolar Celarčeva. Kot je pojasnila, je od UKC dobila seznam oseb, ki so vpogledovale v njeno kartoteko. "Nekatere od teh oseb, šlo je za zdravnike, so mi pozneje pisno pojasnile, da so vpogledovale zaradi medijev, da jih je zanimalo, ali bi sami v tem primeru odredili enako zdravljenje," je dejala.

Nekdanja ministrica je potrdila, da je prijavo v zadevi že v začetku lanskega leta poslala tudi uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, a od urada ni dobila povratne informacije o morebitnih ugotovitvah nadzora ali sankcijah.

O ugotovitvah izrednega nadzora je UKC moral poleg bolnice, torej Kolar Celarčeve, obvestiti še pristojnega zastopnika pacientovih pravic in informacijskega pooblaščenca. Kot je za STA pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, postopek še ni zaključen. V UKC pa naj bi zaposlenim, ki so vpogledovali v kartoteko nekdanje ministrice, izrekli opomin.

Nekdanja ministrica se je na celotno dogajanje odzvala tudi v izjavi za javnost. Kot je zapisala, je šlo pri nepooblaščenih vpogledih v njeno kartoteko "za nekaj nedopustnega, kar se ne bi smelo dogajati". Skupaj z njo so se odzvali v SMC, v kvoto katere je sodila kot ministrica. Zapisali so, da so nad razkritjem ogorčeni ter da pričakujejo ustrezno ukrepanje informacijske pooblaščenke.

Na ugotovitve izrednega nadzora se je v izjavi za medije posebej odzvala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Čebašek-Travnikova in opozorila, da sistem eZdravje, preko katerega je bilo vpogledano v zdravstveno dokumentacijo ministrice, ne deluje, kot bi moral. Težava po njenem mnenju je, da je v sistem vključenih veliko IT podjetij, ki delujejo in poslujejo vsaka po svoje.

Zaradi takšnega sistema, kot je eZdravje, po njenih besedah v javnost "pridejo posamezne informacije, kot je ta, povezana z vpogledi v zdravstveno dokumentacije nekdanje ministrice, izolska bolnišnica in posamezni postopki prijav, da so zdravniki ali drugo osebje vpogledovali v dokumentacijo bolnikov".

Na pomanjkljivosti eZdravja je, kot je dejala, opozarjala že javno, na sestankih pa tudi zadnja ministra - Kolar Celarčevo in Sama Fakina - a njeni predlogi, da bi uvedli enoten sistem, ki bi pokrival vse zdravstvene ustanove in izvajalce zdravstvenih storitev, niso naleteli na posluh. "Odgovorni so zatrjevali, da je vse v redu in da vse deluje. Ko sem ministru Fakinu omenila, da bi to lahko bilo med njegovimi prioritetami, je rekel, da za to nima podpore v koaliciji," je dejala.

Na vprašanje, ali bodo na zbornici zoper osebe, ki so nepooblaščeno dostopale do podatkov nekdanje ministrice, uvedli kakšen postopek, je odgovorila, da ga bodo, a le, če bodo dobili prijavo. Sama sicer ocenjuje, da so bili nedovoljeni vpogledi opravljeni, ker je posameznike zanimalo, ali je ministrica pri obravnavi na urgenci preskočila čakalno vrsto.

Na njeno izjavo, da je sistem eZdravje kriv tudi za primer v izolski bolnišnici, ko si je bilo mogoče na Googlu ogledati izvide in napotnice naročenih na pregled, so se odzvali na ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Na ministrstvu so zapisali, da Čebašek-Travnikova zavaja, ker ne ločuje med sistemom bolnišnice in centralnim sistemom eZdravje, pravijo. Že v svojem predhodnem odzivu na primer izolske bolnišnice so namreč zapisali, da je bil za nedovoljen vpogled v dokumentacijo naročenih na preglede kriv lokalni sistem bolnišnice, ki ni povezan s sistemom eZdravje.

Odzvali so se tudi na informacijo, da je več deset oseb, zaposlenih v UKC Ljubljana, nepooblaščeno vpogledalo v zdravstveno kartoteko nekdanje ministrice in takšno početje obsodili. "Jasno je, da digitalizacija in dostopnost dokumentacije pomenita večjo možnost pretoka informacij o bolniku, kar je bil eden od glavnih ciljev eZdravja. Ob tem pa seveda sistem predpostavlja in zahteva moralno in etično ravnanje zaposlenih v zdravstvu," so zapisali.

Na NIJZ so sistem eZdravje vzeli v bran, ker da ima vrsto prednosti. "Namesto fizične izmenjave osebnih podatkov (prek papirnih receptov, delovnih nalogov, napotitev, izmenjave zdravstvenih kartotek, izvidov ipd.), kjer sta sledljivost in nadzor nad obdelavo bistveno težja, pogosto celo nemogoča, se uporaba elektronskih rešitev, v tem primeru je to sistem eZdravje, kaže kot bolj učinkovit in predvsem bolj varen pristop", so zapisali.