"Za projekt notranjega odkupa bi potrebovali večjo podporo, zato ta zgodba, s katero bi samo zaposleni stvari vzeli v svoje roke in poskusili rešiti podjetje, ne bo več mogoča. Ohranjamo pa zadrugo in preko nje bomo skušali najti neki pravi model, s katerim bi lahko naše načrte nadaljevali," je dejal Bauman in dodal, da so tisti, ki so projekt podprli, pripravljeni tudi na drugačno nadaljevanje zgodbe.
Med možnimi alternativami je tudi ta, da bi zdaj pozvali še novinarje drugih hiš, ki bi bili pripravljeni sodelovati, prav tako bodo razmislili o tem, da bi širili krog potencialnih kupcev Večera, saj se je že zdaj izkazalo, da je najmanj ena od bank zainteresirana in je bila pripravljena priskočiti na pomoč s polovičnim deležem. V zvezi s tem bodo zdaj po Baumanovih besedah morali preveriti, ali ta pripravljenost še obstaja tudi v morebitnih novih okvirih.
Kot je dejal Bauman, pobudniki za notranji odkup ostalih očitno niso uspeli v celoti prepričati, da je to najboljša možna pot. Ob tem je po njegovem normalno, da je težko vsakemu posebej na hitro dobiti denar in jemati bančne kredite, med razlogi pa je omenjal tudi dejstvo, da so časi nestabilni, podjetje je v rdečih številkah, zaposleni pa bi v primeru zadolževanja nato morali deset let odplačevali nekaj, kar je potrebno najprej konsolidirati in šele postaviti na trdne temelje.
Družbi Delo, ki ima od novembra 2008 v lasti 79,24 odstotka Večera, se je konec julija iztekel večkrat podaljšani rok za prodajo vsaj 75-odstotnega deleža v Večeru. Varuh konkurence ji je leta 2009 prodajo naložil zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga. Delu se zdaj s prodajo tudi mudi, saj so bili zaradi neizvršitve prodaje do konca julija s strani varuha konkurence že denarno kaznovani.
Novinarje Večera je ob tem nedavno močno razburila namera Dela, da na izredni skupščini preko dividend iz Večera počrpa ves bilančni dobiček. Delničarji Večera bodo na izredni skupščini 4. novembra odločali o delitvi dobrega pol milijona evrov bilančnega dobička. Kot je predlagano v sklicu skupščine, bi skoraj 507.000 evrov oziroma 1,98 evra bruto na delnico razdelili za dividende, le nekaj manj kot 2000 evrov pa bi prenesli v naslednja poslovna leta.