DZ razrešil pet nadzornikov RTV Slovenija

K razrešitvi nadzornikov RTVS je aprila pozval parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino. Vlada je nato konec julija predčasno razrešila štiri člane nadzornega sveta, ki so predstavljali ustanovitelja. Mandatno-volilna komisija pa je državnemu zboru predlagala, naj razreši pet članov nadzornega sveta RVTS, ki jih je imenoval državni zbor.

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je predsednika državnega zbora Gregorja Viranta še pred včerajšnjim glasovanjem vprašal, ali bo spoštoval zakonito delovanje državnega zbora, s tem da ne bodo odločali o razrešitvi nadzornikov RTVS. Spomnil je na oceno zakonodajno-pravne službe, da bi bilo prenehanje mandata nadzornikov na način, kot ga predlaga mandatno-volilna komisija, v nasprotju z zakonodajo in ustavo.

Veber je zato prepričan, da je bilo že samo glasovanje na mandatno volilni komisiji nezakonito, zato je tudi razrešitev po njegovih besedah nezakonita, Virant pa ima možnost in dolžnost "preprečiti to nezakonitost".

Virant je odgovoril, da nima nobene poslovniške podlage, da te točke ne bi uvrstil na dnevni red, če pa bi to storil, bi "uzurpiral svoje pristojnosti". Veber odgovoril, da bo poslanska skupina SD v primeru, da bodo Viranta, "če ne bo zagotovil zakonitosti glasovanja", pozvali k odstopu z mesta predsednika državnega zbora. Tudi Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije je Viranta pozvala, "da ustrezno reagira in zaščiti integriteto te institucije".

Včeraj razrešeni nadzorniki so predsednik nadzornega sveta Lenart Šetinc ter Miha Klun, Marko Laznik, Amalija Lukner in Maruša Tratnjek. Mandat bi jim sicer potekel leta 2014. Za njihovo razrešitev je glasovalo 44 poslank in poslancev, proti pa 13.

Nadzorni svet RTVS je še pred včerajšnjim glasovanjem v odprtem pismu poslancem sporočil, da ni nobenih vsebinskih razlogov za predlagano razrešitev. Zatrdili so, da svoje delo opravljajo skrbno ter v skladu z zakoni in statutom RTVS. Vsi izraženi očitki pa po njihovih navedbah očitno temeljijo na pomanjkljivih informacijah o pristojnostih in delu nadzornega sveta v tem mandatu.

Za nova nadzornika STA pa sta imenovana Zlata Krašovec in Martin Mlakar. Za Krašovčevo je glasovalo 49 poslancev, proti jih je bilo 31, za Mlakarja pa je glasovalo 55 poslancev, imenovanju je nasprotovalo 23 poslancev.

Nadzorni svet STA je tako sedaj popolnjen, saj je doslej deloval s tremi člani od predvidenih petih. Predsednik nadzornega sveta je Marko Hočevar, predstavnik zaposlenih pa Aljoša Rehar, v nadzornem svetu sedi tudi Aleš Živkovič.

Veber je pred glasovanjem v imenu poslanske skupine SD izpostavil, da je Sindikat novinarjev Slovenije pri predlogu Krašovčeve opozoril na konflikt interesov, ker je Krašovčeva sodelavka Reporterja. Zato je ta predlog označil za "ozek politični interes največje vladajoče politične stranke, ki želi imeti vpliv v javnih medijih".

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je pred včerajšnjim glasovanjem dejal, da v času, ko vsa nadzorniška mesta niso bila zapolnjena, to ni nikogar motilo, sedaj pa vladi očitajo, da poskuša vplivati na STA.

Delo je sicer včeraj poročalo, da publicistka Neda Pagon od ministra za izobraževanje Žige Turka zahteva odgovor, zakaj ni bila izbrana za nadzornico STA. Vlada je namreč ni izbrala za predstavnico ustanovitelja, do danes pa ni prejela nobenega odgovora ali pojasnila, zakaj ne.

Jani Möderndorfer je v obrazložitvi glasu poslanske skupine Pozitivna Slovenija menil, da gre v tem primeru za izključevanje drugače mislečih oziroma "ne naših".