Zaposleni na Telekomu so bili poskusni zajci Ultre
23. nov. 2011 5:21 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017


S sledilnimi napravami Ultre oziroma kasneje ustanovljenega podjetja Telargo ima izredno slabe izkušnje Marjan Zajec, nekdaj zaposlen v družbi Telekom oziroma v njenem hčerinskemu podjetju GVO.
Zajec je delal pri GVO kot merilec telekomunikacijskega omrežja, pri čemer je vsakodnevno s službenim vozilom prevozil nekaj sto kilometrov. Kot pravi, so pri GVO prikrito, ne da bi bili zaposleni s tem seznanjeni, že v začetku leta 2003 začeli vgrajevati sledilne naprave (GPRS), s katerimi so ves čas nadzorovali, kje se posamezno vozilo nahaja. Te naprave so vgrajevali pod sedeže ali v armaturne plošče, delovale so torej nekaj deset centimetrov ali celo samo nekaj centimetrov (kasneje na strehah vgrajene antene) stran od voznikove glave. Uradno, z vednostjo zaposlenih, so z vgradnjo sicer začeli šele aprila 2004, toda iz kasnejših razkritij je razvidno, da so to počeli že dobro leto prej. Zajec je v tem obdobju začel pri sebi opažati povečano utrujenost, nenadne glavobole, nezbranost, znake depresije, do podobnih ugotovitev so prišli tudi njegovi sodelavci.
Škodljivost sevanja
Po uradni vgradnji naprav (skupaj so jih vgradili v okoli 920 vozil) je kot strokovnjak s področja telekomunikacij vedel, kako je elektromagnetno sevanje, ki ga oddajajo omenjene sledilne naprave, lahko zdravju škodljivo, zato je zavrnil delo v neposredni bližini teh naprav. Posebej izpostavlja, da so na območjih s šibkejšim signalom (v dolinah, kotlinah…) delovale s povečano močjo, zaradi česar se je sevanje še povečalo. Opozarja, da gre za stokrat močnejše elektromagnetno sevanje kot pri mobilnem telefonu. Nihče izmed njegovih kolegov se nadrejenim ni upal upreti tako kot on, in sicer zaradi bojazni pred izgubo službe. Sprva so mu sicer dovolili opravljanje službe s svojim vozilom brez vgrajenih sledilnih naprav, za kar so mu plačevali kilometrino, toda kasneje so to naenkrat ukinili. Pojasnjuje, da je bil zaradi svojega »upora« ves čas deležen šikaniranja, mobinga, groženj… na koncu so mu leta 2007 res izredno odpovedali pogodbo o zaposlitvi in ga spravili na eksistenčni rob. Zadnja leta živi v brunarici, veliki 34 kvadratnih metrov, za stroške svoje delovnopravne in odškodninske tožbe zoper GVO je porabil veliko denarja, toda glede izgube službe so ga na sodišču dokončno zavrnili, o odškodninski tožbi pa zdaj odločajo na vrhovnem sodišču, potem ko je tudi slednjo pravnomočno izgubil.
Da nevarnost povečanega elektromagnetnega sevanja ni zanemarljiva, priča tudi knjiga Medicina dela avtorja Marjana Bilbana, ki jo izdal Zavod za varstvo pri delu. Med drugim Bilban piše, da so izvori EMS visokonapetostni daljnovodi, radarji, satelitski, radijski in TV sistemi, indukcijske peči, mikrovalovne pečice, medicinski aparati in telekomunikacije, na primer mobilna telefonija. »Znaki večje akutne izpostavljenosti so poleg termičnih (splošnega in lokalnega ogrevanja)…še zastoj dihanja, bolečine v okončinah, mišična slabost, glavobol in razbijanje srca, nemir, krvavitve iz nosu, vse do možne smrti«, piše Bilban. Ob večjih odmerkih so potrebni ustrezni zaščitni ukrepi (odklapljanje, delovni režimi…), ob tem pa, opozarja Zajec, so bili zaposleni za volanom izpostavljeni EMS sledilnih naprav tudi po osem ur na dan. Prepričan je, da so bili dejansko poskusni zajčki za Ultro oziroma Telargo, ki je kasneje vgrajeval te sledilne naprave v avtobuse ljubljanskega mestnega prometa. Tudi tam so gotovo delovali škodljivi učinki EMS, odvisno od oddaljenosti voznika ali potnikov od naprave, dodaja Zajec.
Prikrivanje Telekoma
Pri Telekomu pravijo, da so vgrajevali samo naprave za nadzor in upravljanje voznega parka, in sicer konec 2003 in v prvi polovici 2004. Zaposleni so bili v skladu s predpisi ustrezno obveščeni. Kot vozniki so se morali ob začetku vožnje identificirati s prijavno kartico, kar je omogočilo tudi elektronsko zaključevanje potnega naloga s prevoženimi kilometri. Sistem iz vozil je bil povezan z njihovo prometno pisarno, glavne prednosti so bile: optimalen izkoristek vozil in voznikov, izboljšana uporaba vozil, boljši odzivni čas serviserjev, povečana učinkovitost zaposlenih in povečana komunikacija med operaterjem in voznikom. Koliko naprav so vgradili, niso hoteli razkriti, na vprašanje, koliko so letno plačevali Ultri za najem naprav, pa so zapisali, da gre za poslovno skrivnost. Neuradno smo izvedeli, da gre skupaj za milijone evrov. Naprave so postopoma umaknili iz vozil zaradi uvedbe »lastnega produkta vodenja in upravljanja službenih vozil in bližajoče se uvedbe mobilnih pisarn z vso komunikacijsko opremo.