Po zavrnitvi dveh predlogov SDS je tokrat na mizi osnutek zakona, ki ga je pripravila vlada, po besedah premierja Mira Cerarja pa določa zelo strog okvir za vodenje javnofinančne politike. Zakon bo omogočil izvajanje fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno najmanj uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. To pravilo je Slovenija zapisala v ustavo maja 2013, doslej pa še ni sprejela tudi izvedbenega zakona, kar bi sicer morala storiti že do novembra 2013.
„Predlagano pravilo je zelo strogo - zahteva strukturno uravnoteženost javnih financ v srednjeročnem obdobju,“ je povzel finančni minister Dušan Mramor. Z zakonom se bosta določila način in časovni okvir za izvajanje tega pravila, in sicer se bomo odprave strukturnega primanjkljaja - to je primanjkljaja ob neupoštevanju učinkov gospodarskega ciklusa - lotili postopno. V nasprotnem primeru bi ogrozili gospodarsko rast, je dejal minister.
Vendar želi vlada z eno potezo doseči dva cilja. Prvič, z besedilom zakona, ki je danes v obravnavi, želi relativizirati v ustavi zapisano zlato fiskalno pravilo. V zakon so namreč zapisali zgolj obveze, ki tako ali tako že veljajo na podlagi Pakta stabilnosti in rasti. Na njegovi podlagi mora Slovenija strukturni primanjkljaj (vanj ne šteje odplačilo obresti) vsako leto zmanjšati za 0.5 odstotka BDP.
In drugič, ta cilj je zelo neambiciozen, vlada pa ga hoče doseči na najbolj enostaven način, in to brez strukturnih reform, s klasičnim socialističnim pristopom: z delno zamrznitvijo pokojnin, plač v javnem sektorju in socialnih transferjev. Povsod v enakem deležu.
Amandma, ki ga ponuja vlada za drugo branje zakona k 14. b členu, ji omogoča neposredno doseganje cilja iz Pakta stabilnosti, saj se bo ta „prihranek“ avtomatično odrezal iz mase sredstev za plače, pokojnine in socialne transferje. Vse tri kategorije se bodo usklajevale z rastjo BDP zgolj v primeru, če bo presežek nad fiskalnim ciljem iz pakta oziroma po novem izvedbenega zakona. Seveda, če bo ta amandma sprejet. Vladi ne bo potrebno usklajevati rezov s socialnimi partnerji ali znotraj koalicije. Takšna avtomatična zamrznitev pokojnin je možna za koalicijski Desus samo v primeru, da se o tem sploh ne govori. Zato takšna tajnost in amandma, ki bi ga dali na mizo tik pred zdajci v drugem branju. Podobno težavo imajo v SMC pri plačah javnih uslužbencev in SD pri socialnih transferjih.
DZ se je danes s predlogom zakona le seznanil, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo, pa bo odločil v petek. Pri tem bo vlada za podporo svojemu predlogu potrebovala glasove vsaj dveh tretjin vseh poslancev.
V SDS se še niso odločili, kako bodo glasovali. Kot ocenjujejo, pušča vladni predlog odprta še številna vprašanja, čeprav Slovenija ta zakon njuno potrebuje. "Škoda zaradi nesprejema zakona se je že naredila," je dejal Marko Pogačnik (SDS) in ocenil, da bi lahko Slovenija v primeru njegove pravočasne uveljavitve plačevala precej nižje obresti na svoj dolg, kot pa jih mora zdaj.
Podobno je menil tudi Uroš Prikl (DeSUS). "Implementacija fiskalnega pravila ima merljive, pozitivne učinke na boniteto države in na obrestno mero," je pozval k takojšnjemu sprejemu zakona in izrazil zadovoljstvo, da vladni predlog dopušča dovolj fleksibilnosti v izvajanju fiskalne politike.
Po drugi strani se zdi Jožefu Horvatu (NSi) obravnavani zakon premalo strog. Podjetnost in varčnost sta dva potrebna pogoja za razvoj družbe, je dejal in zahteval jasne določbe, s katerimi bi "vsakokratni vladajoči koaliciji preprečili skušnjave po financiranju ljudstvu všečnih zadev". Zakon o fiskalnem pravilu mora biti takšen, da vlado v času debelih krav zavezuje k maksimalnemu razdolževanju, sicer bodo v letih recesije obresti dušile državo in jo pripeljale na rob bankrota, je opozoril.
V času konjunkture bi morali znati poskrbeti, da bi nekako napolnili vreče, vendar smo delili preveč bonbončkov, je bil slikovit njegov strankarski kolega Jernej Vrtovec. Tako je bilo tudi zato, ker nismo imeli jasne zaveze, da jih ne bomo delili in bomo tudi v času konjunkture varčevali, je menil.
Odločno nasprotovanje predlaganemu zakonu so izrekli le v ZL. "Fiskalno pravilo je orodje za izterjavo nasedlih naložb finančnih špekulantov neposredno od državljanov, ki s krizo nimajo ničesar," je bil kritičen poslanec ZL Luka Mesec in vlado pozval ne le k umiku obravnavanega zakona iz postopka, pač pa tudi k izbrisu fiskalnega pravila iz ustave.
V ostalih poslanskih skupinah so napovedali, da bodo predlog podprli, a predvsem v SD in ZaAB so opozorili, da se ob uresničevanju fiskalnega pravila ne sme pozabiti na ohranjanje socialne države. "Nikakor ne sme stopiti na tekmovalo stezo skupaj s socialno državo," je o zakonu dejal Matjaž Han (SD). Alenka Bratušek (ZaAB) pa je opozorila, da mora biti konsolidacija javnih financ postopna, vse ostalo lahko pomeni katastrofo za naše ljudi.
Marjan Dolinšek (SMC) je k sprejemu zakona pozval z utemeljitvijo, da so politiki večinoma podvrženi k neodgovornemu trošenju javnega denarja. Nobenega dvoma ni, ali izvedbeni zakon sprejmemo ali ne, pa je dejala Urška Ban (SMC). A da bomo javne finance dejansko uravnotežili, bo po njenih besedah potrebno še več, med drugim spremembe proračunskega načrtovanja v smeri programskega proračuna, prenova nekaterih zakonov ter strukturne reforme.
Podporo zakonu sta napovedala tudi predstavnika narodnih skupnosti.