Pred dobrim mesecem dni, ko je v zmagovalni evforiji po državnozborskih volitvah Stranka Mira Cerarja usmerila lovke tudi na lokalno oblastno raven, je bilo očitno, da bodo na jesenskih volitvah pod zastavo SMC volivcem ponudili stara omrežja, ki jih obvladujejo preskušeni partijski kadri SD, LDS, Zares in seveda propadlih PS in ZAAB, nekateri tudi s pedigrejem sodelavcev Udbe. Taktika je bila dobro osmišljena, saj SMC terenske mreže ni premogla. Prav smešno je bilo v začetku avgusta v Murski Soboti videti ljudi, ki so se zgrinjali v dvorano, tiste, ki so do 13. julija prisegali vsak na svojo partijsko ali strankarsko zastavo in strankam primerne vrednote. V istem prostoru so se znašli tisti, ki ne morejo pozabiti socializma, pa zapriseženi liberalci, vmes tudi pljuvalci vsega, kar je povezano z osamosvojitvijo in ključnimi osebnostmi tega zgodovinskega dejanja slovenskega naroda, za povrh pa kak »izdajalec« pomladnih strank. Združila jih je sla po oblasti, četudi le na lokalni ravni, partijske izkaznice in stare zamere so ostale pred vrati, zdaj so člani neomadeževane SMC.
VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.