Zakonodajno pravna služba DZ proti odvzemu mandata Janezu Janši

Vodja službe Božo Strle je tako pojasnil, da gre po zakonu o poslancih, kjer so navedeni razlogi, zaradi katerih se poslancu odvzame mandat, zgolj za tiste razloge, ki nastopijo šele po začetku mandata poslanca. Primer Janše, ki mu je bila pravnomočna sodba izrečena že pred nastopom mandata, torej ni tak in odvzem mandata s sklicevanjem na zakon o poslancih ne bi bil upravičen. Strle tudi pravi, da pomeni pasivna volilna pravica po naši ustavi pravica kandidirati, pravica pridobiti mandat in ga tudi izvrševati, zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ) pa nikjer ne določa, da oseba, ki ji je bila izrečena pravnomočna obsodba na kazen zapora, ne more kandidirati za poslanca in pridobiti mandata.

Poleg tega volilni izidi odražajo voljo volivcev, ki se kaže v pridobljenih mandatih. Pravnomočna kazenska obsodba je v skladu z ZVDZ dopustna okoliščina pri izbiri volivcev, zato bi bil odvzem mandata tudi poseg v njihovo aktivno volilno pravico. Tudi iz judikature Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da je sestavni del pasivne volilne pravice, da izvoljena oseba poslansko funkcijo opravlja, dodajajo v zakonodajno pravni službi.

Konkretna določba zakona o poslancih o odvzemu mandata torej učinkuje le za tiste poslance, ki ob izreku pravnomočne sodbe že opravljajo funkcijo poslanca, ne pa za tiste, ki so jo pridobili v času po izreku obsodbe.

Na podlagi povedanega v zakonodajno pravni službi zaključujejo, da bi bila uporaba devetega člena zakona o poslancih za odvzem mandata Janši lahko sporna z vidika skladnosti z ustavo.