Konkretnih očitkov še ne pozna, je pa dejal, da se Golob ne sklicuje na imuniteto.

Specializirano državno tožilstvo (SDT) je predsednika DZ Zorana Stevanovića minuli teden obvestilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka zoper prvaka Svobode Roberta Goloba, ker naj bi kot predsednik vlade storil kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril za nezakonito posredovanje, sta danes potrdila Stevanović in SDT.

Oktobra lani je namreč SDT na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Goloba zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje. Očitali so mu domnevno vmešavanje v delo policije. Sodišče o zahtevi še ni odločilo. Kot je danes za STA navedlo SDT, jih je sodišče 18. avgusta pozvalo, naj predložijo dovoljenje DZ za nadaljevanje postopka, saj je bil obdolženec po vložitvi zahteve za preiskavo izvoljen za poslanca in v tej funkciji uživa procesno imuniteto.

Do sedaj se Golob na imuniteto ni skliceval, Zdolšek je tudi danes zatrdil, da se na imuniteto ne sklicuje. "Ker državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ne sklicuje, je SDT na podlagi poziva Okrožnega sodišča v Ljubljani 24. avgusta v DZ posredoval obvestilo o kazenskem postopku zoper poslanca in tudi zahtevo za dovolitev začetka kazenskega postopka, v kolikor bi se obdolženec skliceval na imuniteto," so pojasnili na SDT.

Poslanec ima namreč imuniteto od potrditve do prenehanja poslanskega mandata. Poslovnik DZ določa, da če so podani pogoji za začetek kazenskega postopka proti poslancu, pristojni državni organ pošlje zahtevo za dovolitev začetka kazenskega postopka predsedniku državnega zbora. Predsednik DZ zahtevo takoj posreduje v obravnavo mandatno-volilni komisiji.

Predsednik DZ, poslanec, zoper katerega se vodijo postopki, ali njegova poslanska skupina lahko zahtevajo, da zadevo obravnava DZ.

Mandatno-volilna komisija presodi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije. Praviloma se šteje, da je priznanje imunitete lahko nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije v primeru, ko namerava pristojni državni organ poslanca pripreti ali ko ga je že priprl, ne pa tudi v primeru, ko namerava proti njemu začeti kazenski postopek ali ko ga je že začel.

Pri obravnavanju zahteve ali obvestila mandatno-volilna komisija ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je poslanec dejansko kazensko odgovoren.

Mandatno-volilna komisija obravnava zahtevo oziroma obvestilo na seji, zaprti za javnost. Na seji pa sklene, ali predlaga državnemu zboru, da poslancu prizna imuniteto ali da mu je ne prizna. Državni zbor o tem odloča brez razprave in obrazložitve glasu. Razprava je sicer možna, če DZ na predlog predsednika državnega zbora, mandatno-volilne komisije ali poslanske skupine sklene, da se odločanje opravi na zaprti seji.

Kot je danes dejal Stevanović, je skladno s predpisi o prejeti zahtevi SDT obvestil Goloba, poslansko skupino Svoboda in mandatno-volilno komisijo.

SDT Golobu očita kaznivo dejanje iz 2. odstavka 264. člena kazenskega zakonika. Ta določa, da "kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, se kaznuje z zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo".