Zadnja sobota v letu je. Pravzaprav je že nedelja, ker je čez polnoč, ko se končno usedeva v avto. Do neba sem hvaležna za varen prevoz. Čeprav mi je to, da sta v avtu vedno še dva varnostnika, občasno nekoliko odveč – težje se zares osebno pogovarjaš –, mobilni bunker pa, roko na srce, sicer velja za kar primeren prostor za takšne in drugačne zakonske debate. Tokrat pa občutek varnosti pretehta vse drugo. Noč nas posrka na primorsko avtocesto.

Robert, za katerim je mesec, ko bi še budilka zaspala, nemudoma zakinka. Jaz, ki nimam tega »Winston Churchill« spalnega talenta, glavo naslonim v položaj generacije Z in se zatopim v telefon.

ONA PLUS