Zagovornik je, tako kot v pritožbenem postopku na višjem sodišču, vztrajal, da bi morali Terentićevo ravnanje pravno opredeliti drugače. Obramba je zatrjevala, da je v njegovem ravnanju mogoče prepoznati znake silobrana oziroma skrajne sile oziroma vsaj okoliščine, ki bi narekovale milejšo pravno kvalifikacijo dejanja, čemur pa vrhovni sodniki po navedbah časnikov niso pritrdili.

Odvetnik Dolinšek je zato vložil še ustavno pritožbo. Ustavni sodniki lahko pritožbo zavržejo kot nedopustno ali neutemeljeno, lahko pa jo sprejmejo v obravnavo. Če bi presodili, da so bile obsojenemu kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko izpodbijane sodne odločbe razveljavijo in zadevo vrnejo v novo odločanje pristojnemu sodišču. Do odločitve ustavnega sodišča pa pravnomočna sodba ostaja veljavna.

Sestra in mati žrtve sta v kazenskem postopku od Terentića zahtevali odškodnino zaradi duševnih bolečin ob izgubi bližnjega - prva za 75.000, druga pa za 50.000 evrov. Sodišče ju je napotilo na pravdno sodišče, po informacijah Slovenskih novic pa odškodninska tožba še ni bila vložena.

Mariborsko okrožno sodišče je novembra 2024 takrat 20-letnega Terentića spoznalo za krivega uboja sedem let starejše partnerice in ga obsodilo na 12 let zapora. Tožilstvo mu je očitalo, da je po predhodnem fizičnem nasilju partnerico v stanovanju davil, dokler ni umrla.

O sporu in pretepu se je po telefonu še isti večer zaupal materi, a ji je naslednje jutro zagotovil, da je vse v redu. Materi žrtve pa je v telefonskem pogovoru dejal, da njena hčerka spi in da je poškodovana, ker sta se stepla. Mati je nato poklicala drugo hčerko, ki je s prijateljem odšla na kraj dogodka, tam pa sta sestro našla mrtvo.

Kljub pritožbi tako obrambe kot tožilstva je mariborsko višje sodišče sredi lanskega leta potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Višji sodniki niso upoštevali niti argumentov obrambe, ki si je prizadevala prekvalifikacijo uboja v milejšo obliko, niti tožilstva, ki je zahtevalo najvišjo možno kazen 14 let zapora.