V preteklih letih so imeli pogosto težnje na levem delu političnega pola po razrešitvi direktorice Študijskega centra za narodno spravo (ŠCNS) oziroma kar po ukinitvi tega javnega zavoda. Ne želijo namreč, da ta center raziskuje zločine nekdanjega komunističnega režima in krvavih revolucionarjev v času druge svetovne vojne.
Toda sklep za začetek postopka razrešitve niso sprejeli svetovnonazorski nasprotniki Zverove. Nasprotno, sprejeli so ga ljudje, ki imajo do nekdanjega totalitarnega režima enaka stališče kot ona. Med drugimi so v svetu tega zavoda zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, novinar in zgodovinar Jože Možina, novinar in publicist Bernard Nežmah.
Tako blizu umiku Zverove iz ŠCNS še nikoli nismo bili priča. Razlog, kot rečeno, ni svetovnonazorski, pač pa zaradi očitanih ji nepravilnosti pri vodenju ŠCNS. Ne gre zgolj za ugotovitve revizije poslovanja zavoda, ki so jo letos opravili na pravosodnem ministrstvu in je pokazala, da je Zverova nekaj let zaradi računovodske napake prejemala previsoko plačo. Skupaj 14.500 evrov bruto.
Najprej je nameravala vrniti zgolj manjši del te vsote, kar bi bilo sicer v okvirih zakonodaje, vendar pa je na pritisk sveta (in verjetno tudi po medijskem razkritju) na koncu le popustila. Pristala je, da vrne celotno vsoto. Toda po besedah naših virov dejansko razlog za to, da so se člani sveta odločili iti v postopek razrešitve direktorice tiči drugje.
Očitajo ji namreč, da ni ustrezno ukrepala v zvezi z ravnanjem uslužbenca ŠCNS dr. Boštjana Kolariča. Ta je sicer pred nekaj tedni po dolgih letih zapustil zavod. Gre za pravnika, ki naj bi imel pri Zverovi ves čas poseben, neformalno višji status od drugih zaposlenih. Po besedah poznavalcev je letos prišlo na dan, da naj bi pri nekaterih projektih Kolarič ponarejal podpise sodelavke na ŠCNS Tamare Griesser Pečar, s čimer naj bi si pridobil okoli 40 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi.
»Greh« Zverove naj bi bil, da ga je vseeno skušala na vsak način zaščititi in zadevo pomesti pod preprogo, tudi, ko je prišla na dan. Če navedbe o ponarejanju podpisov držijo, gre celo za sum kaznivih dejanj. Tega člani sveta, kot pravijo dobro obveščeni, niso mogli tolerirati. Svet nadzira direktorico pri poslovanju, prav tako ima pristojnost njenega imenovanja in razrešitve.
Na koncu bo o usodi Zverove na čelu ŠCNS odločal premier Janez Janša, katerega z njo vežejo trdne strankarske in tudi družinske vezi. Direktorica je namreč članica izvršilnega odbora stranke SDS, poleg tega je žena podpredsednika stranke Milana Zvera. Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša sta bila poročni priči na poroki zakoncev Zver.
Kolarič je pred časom za Reporter navedbe o domnevnih ponarejanjih in okoriščanju ostro zavrnil in nam celo »prepovedal« objavo, češ da bo za zavarovanje svoje časti in dobrega imena uporabil vsa pravna sredstva civilne in kazenske narave. Zverova nam je glede očitkov zoper Kolariča odgovorila zgolj, da konkretnih odgovorov, ki se nanašajo na sodelavce zavoda, zaradi varstva osebnih podatkov ter postopkov ne more dati.
Je pa direktorica zdaj na vrsti, da odgovori na očitke iz sklepa za začetek postopka razrešitve. Kot nam je pojasnil predsednika sveta dr. Damjan Hančič, še vedno teče rok, v katerem se lahko direktorica opredeli do navedb sveta. Iztekel se bo v naslednjih dneh. Ko bodo prejeli njen odgovor, se bodo posvetovali, kako naprej.
Po besedah naših virov je skoraj gotovo, da se bo svet odločil za razrešitev Zverove, toda to ne bo konec zgodbe. Glede na statut ŠCNS mora pridobiti svet zavoda soglasje za razrešitev direktorja od ustanovitelja zavoda- torej vlade. Z drugimi besedami bo na koncu o usodi Zverove na čelu ŠCNS odločal premier Janez Janša, katerega z njo vežejo trdne strankarske in tudi družinske vezi. Direktorica je namreč članica izvršilnega odbora stranke SDS, poleg tega je žena podpredsednika stranke Milana Zvera. Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša sta bila poročni priči na poroki zakoncev Zver.
Če se bo premier postavil v vlogo zaščitnika Zverove, bo s tem sprejel odgovornost za njeno ravnanje, poleg tega bo to nezaupnica članom sveta zavoda. Med drugim nezaupnica Griesserjevi, Možini in Nežmahu. Na drugi strani pa utegne Janša imeti težave v stranki, če bo soglašal z razrešitvijo, saj se bo, kot pravijo poznavalci, Zverova do konca z vsemi pravnimi sredstvi temu zoperstavila. Menda ji je bil že ponujen »časten umik«, a ga ni sprejela.
Direktorica je za Reporter izjavila, da postopka razrešitve za zdaj še ne bi komentirala.
