O razlogih za to, da je šel svet ŠCNS v postopek razrešitve Zverove z mesta direktorice smo že pisali. Ni šlo za svetovnonazorski spor, saj so jo med drugimi k odstopu pozvali tudi člani sveta zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, novinar in zgodovinar Jože Možina ter novinar in publicist Bernard Nežmah. Odnos slednjih do komunističnih zločinov ter potrebe po njihovem razkrivanju je enak, kot je odnos direktorice.
Zverovi so očitali nepravilnosti pri vodenju ŠCNS. Ne gre zgolj za ugotovitve revizije poslovanja zavoda, ki so jo letos opravili na pravosodnem ministrstvu in je pokazala, da je Zverova nekaj let zaradi računovodske napake prejemala previsoko plačo. Skupaj 14.500 evrov bruto. Najprej je nameravala vrniti zgolj manjši del te vsote, kar bi bilo sicer v okvirih zakonodaje, vendar pa je na pritisk sveta (in verjetno tudi po medijskem razkritju) na koncu le popustila. Pristala je, da vrne celotno vsoto. Toda po besedah naših virov dejansko razlog za to, da so se člani sveta odločili iti v postopek razrešitve direktorice tiči drugje.
Očitali so ji, da ni ustrezno ukrepala v zvezi z ravnanjem uslužbenca ŠCNS dr. Boštjana Kolariča. Ta je sicer pred nekaj tedni po dolgih letih zapustil zavod. Gre za pravnika, ki naj bi imel pri Zverovi ves čas poseben, neformalno višji status od drugih zaposlenih. Po besedah poznavalcev je letos prišlo na dan, da naj bi pri nekaterih projektih Kolarič ponarejal podpise sodelavke na ŠCNS Tamare Griesser Pečar, s čimer naj bi si pridobil okoli 40 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi.
»Greh« direktorice naj bi bil, da ga je vseeno skušala na vsak način zaščititi in zadevo pomesti pod preprogo, tudi, ko je prišla na dan. Če navedbe o ponarejanju podpisov držijo, gre celo za sum kaznivih dejanj. Tega člani sveta, kot pravijo dobro obveščeni, niso mogli tolerirati. Svet nadzira direktorico pri poslovanju, prav tako ima pristojnost njenega imenovanja in razrešitve.
Vprašanje razrešitve Zverove je bilo posebej pereče zaradi njenih družinsko- političnih povezav s premierjem Janezom Janšo. Dosedanja direktorica je namreč članica izvršilnega odbora stranke SDS, poleg tega je tudi žena podpredsednika stranke Milana Zvera. Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša sta bila poročni priči na poroki zakoncev Zver.
Kolarič je pred časom za Reporter navedbe o domnevnih ponarejanjih in okoriščanju ostro zavrnil in nam celo »prepovedal« objavo, češ da bo za zavarovanje svoje časti in dobrega imena uporabil vsa pravna sredstva civilne in kazenske narave. Zverova nam je glede očitkov zoper Kolariča odgovorila zgolj, da konkretnih odgovorov, ki se nanašajo na sodelavce zavoda, zaradi varstva osebnih podatkov ter postopkov ne more dati.
Vprašanje razrešitve Zverove je bilo posebej pereče zaradi njenih družinsko- političnih povezav s premierjem Janezom Janšo. Dosedanja direktorica je namreč članica izvršilnega odbora stranke SDS, poleg tega je tudi žena podpredsednika stranke Milana Zvera. Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša sta bila poročni priči na poroki zakoncev Zver. Kljub opisanemu je, kot kaže, Janša Zverovi povedal, naj raje odstopi, kot da bi šel svet zavoda naprej s postopkom razrešitve. Končna odločitev o razrešitvi bi bila v rokah vlade oziroma premierja samega, saj ga z Zverovo vežejo opisane vezi. Z njenim odstopom si je premier prihranil tudi potencialne težave znotraj njegove stranke.
Naposled je dolgoletna direktorica ŠCNS kljub dosedanjemu kljubovanju le sprejela »časten umik« in odstopila. To je dobro tudi z vidika neodvisnosti Študijskega centra za narodno spravo in njegovega razkrivanja zločinov komunističnih revolucionarjev v času druge svetovne vojne in po njej. Dolgoletna družinsko- politična »ugrabitev« ŠCNS je v javnost krnila verodostojnost te institucije.
