Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, je država pred uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ za stroške prevoza na in z dela za ves javni sektor odštela okoli 130 milijonov evrov na leto, po uveljavitvi omenjenega zakona pa se je ta znesek zmanjšal za okoli 3,7 milijona evrov.
Pri tem ministrstvo nima podatka o tem, koliko je zlorab, ko je javni uslužbenec v službi prijavil drugačno prebivališče od dejanskega in tako dobil povrnjene višje stroške, kot bi mu pripadali. Prav tako nima podatka o tem, kako pogosto posamezni organi preverjajo resničnost podatkov, ki so jih navedli uslužbenci.
Po zakonu lahko sicer državni organ preverja, ali mu je uslužbenec posredoval prave podatke za obračun stroškov prevoza, pri tem pa lahko uporabi tudi detektiva.
Zakon o javnih uslužbencih za uslužbenca, ki je svojemu delodajalcu posredoval napačne podatke, določa odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo je s tem povzročil delodajalcu, zakon za uravnoteženje javnih financ pa določa tudi, da mora zaposleni v primeru preveč izplačanih prejemkov oziroma povračil iz delovnega razmerja preveč izplačano razliko vrniti delodajalcu.
Kot najskrajnejši ukrep zakon o delovnih razmerjih predvideva izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če se ugotovi, da je zaposleni kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja.
Na ministrstvu sicer kljub vsesplošnemu varčevanju v javnem sektorju državnim organom ne nameravajo dati dodatnih navodil o tem, da naj nadzor uslužbencev pri prijavi stroškov za prevoz na in z dela poostrijo. "Na ministrstvu verjamemo, da državni organi poznajo pravne podlage v tej zvezi in da ravnajo gospodarno z javnimi sredstvi, kot jim to nalaga zakon o javnih financah," so zapisali za STA.